petek, 23. oktober 2009

Stoti

Na Otoku zakladov mi je končno uspelo prilezti do stotice!

To sicer pomeni, da sem še vedno jajc, a pišče je pripravljeno, da se izleže takoj s 101. prispevkom!

četrtek, 22. oktober 2009

Kvinton

Ne morem verjet. Ansambel, ki ima svoja dela pisana na mojo kožo, jaz jih pa nisem poznala... Zdaj se moram le še spomnit, kako že delujejo povezave in poiskat tiste biserčke, ki so mi segli prav v srce.

Pravljica me je prva zadela, takoj zatem pa mi je dkivi - najlepša ti hvala! - poslal še nekaj biserčkov...

Jasno je takoj sledil obisk youtube-a... Še diskografijo bo treba preverit, potem pa v lov in na poslušanje...

Kar se mene tiče, so me Kvintoni prevzeli ravno tako kot Iztok Mlakar pred leti...

Priporočam - ZELO!

Dotik ljubezni

Ti si mi

Ena je še, za katero si želim, da bi jo slišala iz točno določenih ust in z veliko mero obžalovanja, a pustimo to...

Sicer pa striček Gugl vabi...

torek, 20. oktober 2009

Naš sonček hodi!

Zdaj je dokončno potrjeno. Naša malčica je shodila.

Malo sem žalostna, ker so bili tisti prvi koraki narejeni tik, predno sva s Saro prišli s Soče, je pa po drugi strani to bilo štirinajstega, na Nikin 14. rojstni dan. Če štejem po mesecih :)

Očitno punci štirinajstica veliko pomeni :) Rodila se je namreč na štirinajstega, štirinajst dni pred rokom :)

ponedeljek, 19. oktober 2009

Še nisva dokončno doma, pa vendarle sva doma...

Toliko časa sva s hčerko preživeli po različnih ustanovah, da so naju poslali domov. Na počitnice.

Kar pomeni, da se bova vrnili.

Mogoče le za kakšen dan, morda za par tednov. Bomo videli takrat.

Ko se po dvomesečni odsotnosti vrneš domov in ugotoviš, da so se vmes pajki kar pošteno razbohotili, to še ni tako zelo hudo. Bo pač sesalcu nekaj časa malo bolj vroče.

Bolj me je razžalostilo to, da je moja mala pupika v tem času šla prvič v vrtec. Ati se je odrezal fantastično, kar pravzaprav ni bilo težko, saj se je mala takoj vpeljala in še vedno z užitkom gre v vrtec, kjer je dežurni sonček.

Še bolj pa me je razžalostilo to, da je v tem času tudi shodila. Točno ma dan, ko je dopolnila 14 mesecev, je naredila skupno toliko korakov, da se to šteje za začetek hoje. Tik predno sva se s ta veliko vrnili domov...

A iskreno sem vesela, da smo spet družina.
Pa čeprav le "čez počitnice".

petek, 02. oktober 2009

Doma - zdoma

Ni in ni mi namenjeno kontinuirano zapisovanje v tej moji kujalnici. Puščam si neke neobjavljene zapiske, ki bodo čez čas morda vendarle dobili objavi primerno obliko. In ugledali luč cybersveta...

S starejšo hčerjo sva od srede avgusta zamenjali naslov. Pravzaprav več naslovov. Kar tri bolnišnične je zamenjal še naslov rehabilitacijskega centra. Ki bo ostal najin še nekaj časa.

Hči je zbolela za sindromom s komplicirano zapisanim imenom in ohromela. K sreči le začasno in se že lepo vrača, k še večji sreči pa se vrača hitreje od predvidevanj in napovedi.

In ker še vedno ne premorem prenosnika (ki ga v normalnih razmerah dejansko ne potrebujem), njihove mrežne povezave v svet, ki so mi dostopne, so pa zelo počasne, pač kujalnica sameva. Kujam se pa na papir - v skopih alinejah in kadar je reees nujno...
Ker občasno rabim odklop od realne sedanjosti.

Zdaj se grem pa priklopit nazaj.