sobota, 29. maj 2010

Obsesija?

Ne vem, če ravno obsesija, a vsaj malo sem usekana na štiriperesne deteljice...

Skoraj vedno, kadar le malo bolj intenzivno gledam v deteljo, najdem vsaj kakšno... In vsaj s štirimi peresi...

Zadnjič sem na robu travnika pri mojih strših najprej našla eno...

...slab meter proč pa še eno...

In eno od teh dveh sem prijavila na Nikonov natečaj pod naslovom Jaz sem sreča (za kar nekaj luštnih oglaskov predlagam ogled enega od mojih preteklih prispevkov, v katerem so tudi povezave).
Če vam je ta preprost naravni čudež, simpatičen simbol sreče in bogastvo zelenih odtenkov v oglasu všeč, vas vabim k sodelovanju - s klikom mi pomagate na poti med prvih sto (ja, še dolga, morda predolga, pot je do tja), morda pa Nikon obdari tudi vas...

Če nadaljujem zgodbo.

Kak dan kasneje sem približno dvajset metrov proč našla še eno...

...in še drugo trideset centimetrov od prve...

Vsekakor je bil moj rekord pred letom ali več najdeno "gnezdo" več-kot-tri-peresnih deteljic :) Tam so bile (vsaj) tri sedemperesne, (vsaj) sedem šestperesnih, (vsaj) devet petperesnih in nimam pojma koliko štiriperesnih deteljic... K sreči imam nekaj prič, ker fotke nimam, deteljic pa tam tudi ni več - tik pred košnjo sem jih pokazala sestrični in nabrala si je precej velik šopek več-kot-tri-peresnih deteljic :) Morda je katero posušeno le shranila? Jo moram ob priliki prav vprašat :)
No, po košnji ni na tistem mestu (do danes) zrastla nobena več :(

Kaj pa peresa oz. listki? Enkrat samkrat sem imela izjemno srečo - našla sem trinajstperesno deteljico.. Še kot otrok... In žal je nisem shranila tako, da bi jo (do danes) uspela najt... Kasneje sem enkrat našla še devetperesno, sedem- in manjperesne pa še kdaj pa kdaj...

Danes pa sem vendarle našla prav poseben biserček :) Okrasna deteljica, zajčja deteljica, kisla deteljica... Več imen za luštno rastlinico, ki je doslej še nisem videla v več kot triperesni obliki... Tokrat pa se mi je posmejala prava štiriperesna lepotička :) V koritu ob terasi ene izmed piranskih restavracij ob obali...



Štiriperesnih deteljic ne trgam. Če jo že hočem imeti, me boste videli kleče na tleh "gristi travo". Jp, če že, potem jo odtrgam z zobmi, odgriznem pravzaprav!

A v zadnjem času sem se odločila, da si jih bom raje pofotografirala.
In ne, nimam vedno fotoaparata pri roki - le zapomnim si mesto najdbe in ga s fotoaparatom znova poiščem...

petek, 28. maj 2010

Jaz sem... Nikonov natečaj

Barbi - gumbek iz Moje doline je na Nikonov natečaj Jaz sem... prijavila čudovite marjetke. Čeprav je še nekaj zlatih punc sodelovalo, so te marjetke vendarle moj favorti, zato bom vesela, če kdorkoli izmed vas, ki prebirate vrstice v moji kujalnici, odda glas za Jaz sem ljubezen!

Ljubitelji mačk lahko kliknete za dva lepotca - Miži je čudovit maček s karakterjem, Kuki pa elegantno popoln ;)

Ker pa jaz ne bi bila jaz, če se ne bi tudi sama poskusila, sem poiskala srečno deteljico - če vam je všeč, oddajte svoj glas tudi za Jaz sem sreča.
Trenutno ima 39 glasov... Prav zanima me, do kam lahko seže :)

Pa še en pasji lepotec je gor... Kuža mojih staršev :)

Glasuje se lahko vsak dan enkrat za posamezno sliko, lahko pa glasujete za več oglasov, tako, da brez strahu poklikajte vse, kar vam je všeč! In jutri spet. In dan kasneje spet :)
Ker Nikon obljublja lepe nagrade tudi za glasovalce, se verjetno izplača, kajne? :)

Hvala vam!

četrtek, 27. maj 2010

Bezgovec - končno poročilo

Preko dvesto bezgovih cvetov, pet vrečk limon, štirje paketi sladkorja, velika škatla citronke in voda.
Dva veliiika lonca (eden je bil uporabljen dvakrat), drva v štedilniku, mešanje, mešanje, mešanje in čakanje, da vse skupaj zavre, zajemanje "droži" in ohlajanje - dolgo, dolgo...
Na koncu precejanje in pretakanje v vse mogoče plastenke in kantice.

Rezultat?

Približno 40 litrov izjemno okusnega, osvežilnega bezgovega sirupa, ki ga imamo vsi radi...

Bo dovolj do naslednje sezone?

sreda, 19. maj 2010

430 let Lipice

Ob spremljanju določenih izjav določenih politikov... ob spremljanju proslave po televiziji... si ne morem kaj, da se ne bi vprašala...

Ali bodo čez 430 let praznovali 430-letnico osemnajstih lukenj golfskega igrišča? Bo čez 100 let to sploh kakšen razlog za praznovanje?

Bodo ljudje vendarle prišli k pameti?

sreda, 12. maj 2010

Hvala!

Vesna izpod češnjevega drevesa, najlepša hvala za obesek in čudovito embalažo - kuvertico!

Dobila včeraj, vendar je ura tako hitro postala tako kasna, da sem zaspala še pred pomivanjem posode :)

Hvala ti!

Joko dej

Kako reagira skoraj (no, ja) dveletnica na čestitke in voščila, ki jih ljudje namenjajo slavljenki?

Cel dan zbira vtise in jih v sebi predeluje, zvečer pa, ko je treba spat, izrazi zahtevo "dej joko", ki jo pospremi tudi z gesto - malodane zagrabi mojo roko - nato pa reče:

"Bojse zate!"

(in seveda po desetih minutah in neštetih zahvalah še ne misli odnehat, hihi)

torek, 11. maj 2010

Štiriindvajset

Številka v naslovu se je v mojih zapisih že pojavljala. Ne nujno na blogu, saj nisem najbolj aktivna zapisovalka dogajanj v nekem življenju, pa to nima sploh nobene povezave s tematiko.
Enostavno mi je lažje zapisati besedo ali dve ali pa morda kratko misel, nepovezano s čimerkoli prej...

Da namesto klasičnih pogostitev v vrtcih in šolah (saj veste, kup sladkarij, kak sok, kake plastične drobnarije ali baloni, ki tako ali tako nanesejo, za njimi pa ostanejo s sladkorjem napadeni zobki in kup smeti) otrok prinese darilce za skupino, ki ima trajnejšo vrednost (in traja vsaj tja do konca šolskega leta), se mi je zdela čudovita ideja in temu primerno sem se lotila dela. Ja, trajalo je - pri meni vse traja. A končano je bilo pravočasno, zato lahko potešim radovednost.



Štiriindvajset je število pogrinjkov, zašitih iz enobarvnega bombaža, prešitih s pisanimi sukanci in lepo obrobljenih.

Lično zviti, povezani z vrvicami in sestavljeni v tortico so bili darilce, ki ga je princeska ponosno razkazovala predno ga je spustila iz rok.

Glede na majhnost mizic so sicer nekoliko široki, a mislim, da dodatno robljenje oz. ožanje ne bo potrebno - če pa že, se bo tako ali tako pokazalo ob rabi :)

ponedeljek, 10. maj 2010

Enotedenski šiviljski izziv

Ja, tudi to se grejo... In blog je fantastičen, ideje krasne, izziv vabljiv...

Poskusim?

Želja je še vedno za pižamico, krilce in oblekico. Vse v dveh velikostih...

Poskusim?

Eno uro na dan? Za krojenje in/ali šivanje?

Bi šlo?

In z malenkostno pomočjo dela iz prejšnjega tedna - šivanja 24 pogrinjkov kot darilo Metuljčkom M. za princeskin rojstni dan bi lahko pokrila tudi današnji dan :)

Ampak se vseeno ne bom prijavila.
Ne verjamem, da bi mi ob moji kampanjskosti uspelo šivati (ali krojiti) vsak dan...
Pa še... Izziv je jasno namenjen oblačilom....

Škoda... :)

Sestavljanje

Po lovljenju trenutkov, ki so grozili, da bodo dan stisnili le v nekaj mikro minut, pa so se na koncu vendarle porazdelili v prežvečljivo celoto dneva, in po noči, ki je nekje na drugi strani pustila polno korito nepomite posode, se je dež zlil v kislo jutro, ki se kljub konkretni dozi kave in preveč kaloričnem zajtrku še vedno ne more sestaviti v en, vsaj navidezno spodoben dan.

Morda tudi zato, ker sta se beli tape in žica, ki naj bi postala kronica, skrila nekje v eno nevidno škatlo zadaj za goro šare, škarjice hrustalke so pobegnile proč od tekstilčkov, ki naj bi nekoč postali del krilca ali oblekice ali majčke ali pa morda njihovih guliverskih sorodnikov, volja za spopad z včerajšnjimi grehi pa zagotovo nekje prav nesramno drnjoha v posmeh od zehanja razbolelim čeljustnim sklepom...

Ja, lep je dan!

sreda, 5. maj 2010

Za lepši dan!



(za podlago služi bombažek, ki je trenutno v obdelavi...)

torek, 4. maj 2010

Pred tridesetimi leti

En tak žalosten dan je bil trideset let nazaj... Tuleče sirene, mrakobni glasovi napovedovalcev po televiziji...

Umrl je tovariš Tito.
Trideset let nazaj.

Končala se je neka doba. Država je jokala. Ljudje smo jokali. Tudi otroci.

Takrat nam še ni bilo jasno, a za marsikoga se je od takrat naprej življenje začelo slabšati... Predvsem za delavce, ki so si takrat lahko privoščili deset dni poletnega dopusta. Danes jih je preveč, ki razmišljajo ali bi raje jedli kruh z vodo ali vodo s kruhom... In še več tistih, ki ne vedo, kako bodo šolali otroke...

Saj, marsičesa ni bilo, a ne si zatiskat oči - po banane in kavo se je hodilo čez mejo, gradbeni material se je čakalo, avtomobili in ceste so bili povsem drugačni od današnjih... Ampak tudi lakote ni bilo!

Na drugi strani pa vile, bazeni in luksuzni avtomobili. Včasih statusni simbol redkih (političnih) veljakov, danes v posmeh tisim, ki se niso znašli...

Bila je cenzura, o določenih rečeh se enostavno ni govorilo. Pa je danes kaj drugače? Le malo bolj prikrito in prefinjeno zavito je! Ste res sigurni, da vam ne sledijo na vašem računalniku, mobitelu? RES sigurni?

ponedeljek, 3. maj 2010

Plavajoči mačji dom

Na Nizozemskem imajo muce plavajočo hiško!

Res!

Zapis o tem je objavila Vesna pod češnjevim drevesom.


Izjemni pa se mi zdijo obeski za ključe s podobami zavetiških muck! Kar poglejte si pri njej... in objemite drevo!


Tako da, da se! Če je le volja!

Tri maj

S ponedeljkom in deževnim jutrom začet nov teden... Ne obeta dosti...

A baterije, napoljnjene z intenzivnim odklopom in polnjenjem baterij na soncu... O ja, to pa obeta!

Nekaj banalnosti za postoriti, potem pa akcija in novim delovnim zmagam naproti :)

Energije bi moralo biti vsaj za en teden dovolj, idej je zadosti do poletja (žel so le v glavi in od tam rade pobegnejo), torej bi morale realizirane ideje začeti vračati energijo že do konca tedna :)

Vabijo papirčki in barve in škarjice. Vabi fimo in odtisi. Vabijo gumbki in čudoviti kosi blaga. Vabijo krasni recepti. Vabijo okvirčki in platenca.



Le kaj hudirja še vedno počnem za škatlo???


P.S. Ne, naslov ni napačno zapisan - Ko bo "na svitlo dan" zapis pod "Ena maj", ki se še malo skriva po najglobjih kotičkih omare, takrat bo jasno vse :)