sreda, 21. januar 2009

Preden sem pospravila...

...naše božično-novoletno okrasje...

...sem posnela nekaj fotk...

...da bo ostalo, za spomin... in za spodbudo, da bi podobna dekoracija lahko nastala tudi v preostalem delu leta...

Prostora ni dosti, a del dekoracije je na takem mestu, da je popolnoma nemoteča. In bi lahko ostala... Pa ne bo... Bo kakšen srček, rožica ali metuljček ravno tako naredil vzdušje. Ki bo bolj primernu naraščajoči želji po soncu, zraku in gibanju. Jap, tudi gibanju - sprehajanju in potiskanju vozička pred sabo.
Zanimivo pa je, da je ta želja najmočnejša takrat, ko se burja najglasneje in najbolj sunkovito podi okoli vogalov...

A zdaj sem zašla...
Takole smo imeli okrašeno med kuhinjo in dnevno:


Takole je bilo na vratih na hodnik (na drugih vratih sem obesila filcnat škorenj, ki ga je Sari dobila v vrtcu, pa se razen rdeče organze, ki sem jo potisnila vanj, v njem ni znašlo čisto nič dražljivega):


Tole je pa okno nad pultom, kamor smo postavili smrekico in jaslice:



(jaslice sem poslikala še dosti prej - se vidi, da so kralji še za hlevčkom...)

Na police nad televizijo sem kar sproti kot so prihajale, razstavljala voščilnice:


Sem staromodna in zelo malokrat odgovarjam na sms in e-mail zadeve, tele papirne so mi pa res ljube. Sploh tiste, ki so narejene doma. Zato je med njimi tudi tista, ki jo je Sari naredila v vrtcu, pa tista, ki smo jo (tudi v vrtcu) naredili na srečanju s starši, pa tista, ki sem jo kot arhivsko spravila od našega domačega dela. Ja, letos je Sari pomagala pri barvanju in tiskanju, ati pa pri lepljenju. Morda se bom drugo leto spet malo igrala z računalnikom, morda pa najdem način, da bo takrat sodelovala tudi Niki...

Palček, kot je Sari poimenovala kar vse tri, tako Miklavža, Božička kot dedka Mraza, je svoje nasul prvič na mizo (Miklavž), drugič pa kar na kavč... Nekaj sladkega pa sem na omarico nastavila tudi jaz:



Ugotavljam, da zelo očitno nisem bila pridna. Me ni čakalo prav nič, razen tistega, kar sem sama zavila...

Eh ja. Grem srčke rezat...

torek, 20. januar 2009

Nice Blog Award in sladkarije


Tulpika mi je podelila moj prvo blog nagrado! Moj blog se ji zdi zanimiv, čeprav pišem pravzaprav zelo malo...

Hvala ti, Tulpika - to priznanje in taka obrazložitev mi zelo veliko pomenita še zlati od tebe, ki te cenim kot simpatično in občutljivo za jezik...



Nagrada s sabo prinaša tudi nekaj obveznosti, saj gre za sistem verižnega razveseljevanja. Z veseljem jih izpolnjujem!

1. Objavi nagrado na svojem blogu. - to sem že :)
2. Naredi povezavo do osebe, ki ti je nagrado podelila. - tudi to sem že, in to z največjim veseljem! :)
3. Podeli nagrado naprej - neomejenemu številu ljudi in jih navedi tako, da na svojem blogu narediš povezavo do njihovih blogov. - ta je pa težja. Pa ne, ker bi bilo premalo blogov, ki bi si zaslužili, pač pa jih je ogromno, preveč, da bi naštevala vse! In med njimi zelo malo takih, ki nagrade še niso dobili... :)

Nagrado bi kljub težki odločitvi rada podelila nekaterim, ki so ga že dobili:

Petya me vedno znova očara s svojimi "kiči" voščilnicami - pa ta "kiči" je dobronamerno uporabljen, saj so njene čestitke čudovite! In zelo težko sem se odločila, katero bi prilepila kot link... In, zanimivo, bolj kot jih gledam, bolj so čudovite!

Vixi s svojo veliko ljubeznijo do mačk in das ploščic vsak dan znova dela čudeže in budi nenasitno željo, da bi znala vsaj približno tako dobro narisati mačka s karakterjem v zgolj parih potezah...

Bolha je s skoraj vskodnevnimi prispevki in izjemnimi sodelovanji na izzivih pravo okno v svet - njene čestitke pa... - pejte pogledat, se splača! Resnično...

Akvarij je ena tolk fejst punca s krasnimi zapisi... Ena od redkih, ki sem jo najprej poznala v živo in šele kasneje tudi preko neta... Všeč so mi tvoji oštevilčeni komentarji :)

BojaMoja je "pacientka" pri vsem, česar se loti... Njena izrezljana štampiljka z Venero je bila zgolj uvod v vse lepote, ki jih ustvarja iz dneva v dan...

Karikatur ne smem pozabit - Boris je enostavno genij! Njegova mamca oz. stara mama je resnična carica!

Pa še moja Karla - ena taka fejst babnca, da se jo išče!

Tu se bom ustavila. Lepih blogov je še toliko, a vseh res ne morem zapisat... Zdaj se moram potrudit in "mojim" nagrajencem sporočit, da jih na tem mestu čaka majčkeno priznanje za njihovo delo... Si zamislite, da bi to morala sporočit stotim ali še večim?

Pa da ne pozabim...

BojaMoja podarja bonbonček 24. januarja (žrebala bo dva dni kasneje). Čestitam ti tako ob rojstnem dnevu, kot za veliko število obiskov!

sobota, 17. januar 2009

Jagode z zamudo

Lani sem na Otoku zakladov organizirala svoj prvi swap... Swap jagodnih čestitk

Izdelane čestitke so bile vse po vrsti lepe, zalomilo se je samo pri eni, moji... Moja swapika po zaslugi poštarjev še danes ni prejela moje čestitke - ves čas se sprašujem, če je bil kriv morda priložen magnetek? Bil je precej močan...

Kakorkoli, moralni dolg me spremlja, čeprav je swapika rekla, da ni treba poslat zamenjave. Ampak se mi ne zdi prav, da bi ostala brez, čeprav je Bolha takšna mojstrica, da ji tudi do kolen ne sežem! Kar poglejte si njen blog!

Nastala je danes, malo čez dan, ko sta bili pupi na popoldanskem počitku, malo pa zvečer, ko sem ostala budna samo še jaz...

Takole packanje me pomirja - bolj sem nervozna, bolj rabim sproščanje energije skozi prste... In danes so me prav srbeli že zjutraj...

Jagode so rdeče, njihovo listje je zeleno... nastalo je pa tole:



Kuvertica je povsem navadna, rdeča, brez kakršnihkoli dodatkov...



Čestitka je narejena s papirjem iz Lidlovih akcij, s satenastima trakcema, ki bi lahko bila tudi s kakšnega darilca (pravzaprav rdeči, tekstilni, je, ozek temno zelen satenast trakec je pa kupljen na kolutku), motivček je izrezan z darilnega ovojnega papirja, ki sem ga včeraj po dolgem času našla v kleti, dodan je še droben okrasek iz petih steklenih kamenčkov...

Nobene štampiljke, hrošček spi v hčerini sobici, nič razpok ali še kakšnih bolj eksotičnih igračk in tehnik - glede na trenutne trende pravzaprav zelo staromodno :)

Mi je pa všeč. V živo prav zažari - samo pogledam jo, pa me nasmeje. Samo diši še ne - zato imamo pa domišljijo!

Čeprav, ko bolj natančno pogledam, mislim, da me čaka ponovitev vaje... Na parih mestih me je izdalo lepilo, ki prav nemarno kuka v beli dan...

*************************************************************************

Je pa to pravzaprav tretja voščilnica letos. Prva je bila objavljena tukaj, druga je bila narejena za swap srčkastih oz Valentinovih voščilnic na otočku in je še ne smem pokazati... Saj bo še kakšna :)

ponedeljek, 12. januar 2009

Nak!

Spremljam kar nekaj blogov. Gledam, berem.
Skoraj vsak dan nova kreacija, skoraj vsak dan nov zapis.
Potem se ustavim in zamislim.

Nak. To ni zame.
Tako ne bo šlo.

Saj bi rada imela lep, bogat, obiskan blog. Saj bi rada vsak dan imela kaj pokazat in napisat.
Pa ne gre. Ne znese...

Tu in tam spravim skupaj kak razmislek. Izdelek? O ja. Kosilo na mizi, nato pomita posoda. Ko je pospravljena, ni ostalo nič več. Obešeno oprano perilo, potem pa to zloženo - a tisti hip, ko je pospravljeno, nimam več kaj pokazat. Pometena in pobrisana tla so čez pol ure taka, kot da dva dni niso srečala metle.

Dneva mi zmanjka. In, za hudiča, da nimam pojma, kam sem založila tisti drugi par rok - saj se ne spomnim, da bi jih kdaj imela, a manjkajo mi. Zelo.

Zato pa ostajam tu, kjer sem.
Pri zelo praznem blogu. Pač. Tako je to in s tem moram živet. Ker tole ni moj edini svet.

Važno je, da ostajam :) In upam.

torek, 06. januar 2009

Sladkosneda...

...kot sem, sem se odpravila na lov za novimi bonbončki...

Carlz na CarlzCardz pričakuje 10.000-ega obiskovalca in bo takrat podelila sladek bonbonček... Pa še izzivalni blog ima
Sem jo že dodala med spremljajoče :) In komentar pri njej tudi pustila :)

Sladkorček ponujajo tudi na Pink Gem Designs - še ena krasota... Sicer pa imajo v januarski izdaji (NEW JANUARY RELEASES) zelo prikupne mucke in kužke :)

Potem je tu še Karin in njen posladek... Poleg krasnega bloga si je postavila nov cilj: za lažje sodelovanje v izzivih, je le-te zbrala v novi skupini... Zanimivo!

Še en bonbonček bo šel v nove roke 10. januarja - Rachin blog je krasen, bonbonček pa prav tako :)

Še en rojstnodnevni bonbonček poklanja Crafts-International - zanimajo jo pa novoletne zaprisege... Če grem vse svoje pisat, bo preveč za prevajat :)

Joj, pa še en, ki se mu ne da upret... Emma bo med drugim posladkala s kupom papirčkov in trakcev...

En zimski cukrček... snežak Herb, ki ga ponuja Scrapmumur... (13. januar 2009)

Pa 24. januarja bo spet bobnoček zamenjal lastnika - podarja ga Lim na svojem krasnem blogu...

Zdaj bo pa res treba začeti (tudi) v angleščini pisat...

ponedeljek, 05. januar 2009

Zakaj?

Včasih pride dan, ko se ti podira svet, ko se ruši vse, kar si gradil do takrat... Ko se resno vprašaš, zakaj vztrajati, zakaj se boriti?

Takrat je Nejša tisto, kar želim slišati...




Zaradi upanja


Pusti kar se ni zgodilo.

Dovolj je to, kar je že bilo.

Ko potegneš skoz z ravnilom,

Vidiš, da je bilo res težko.



Brez veze ves ta čas.

Brez veze dvigat glas.

Brez veze vse je razen sreče v nas.



Zakaj.. vztrajava v tem, če nama lomi srca v prah?

Zakaj.. človek sploh moli, če obstaja od prej še strah?

Zakaj.. sklonjene glave, če bi lahko vzravnana odšla?



Brez veze ves ta čas.

Brez veze dvigat glas.

Brez veze vse je razen sreče v nas.



Zapri oči, umiri dušo.

Ostaniva najina.

Stvari se bodo razdelile,

Lažje kot sva se kdajkoli midva.



Brez veze ves ta čas.

Brez veze dvigat glas.

Brez veze vse je razen sreče v nas.



Zakaj.. vztrajava v tem, če nama lomi srca v prah?

Zakaj.. človek sploh moli, če obstaja od prej še strah?

Zakaj.. sklonjene glave, če bi lahko vzravnana odšla?

Zakaj.. so rože na oknih, če ne zaradi upanja?





Ja, včasih se je treba spomniti, zakaj...

petek, 02. januar 2009

Obljube, zaobljube, želje...

Vsako leto se v tem času dogaja en čuden fenomen... Večni optimisti si vsako leto znova in znova postavljajo/mo cilje, ki naj bi jih dosegli. O tem, da se bomo spravili v kondicijo, pa da bomo shujšali, pa da bomo zaslužili več, pa da bomo zamenjali službo... In na koncu leta, med vso predpraznično mrzlico sledi še en šok, ko delamo bilanco (ne)izpolnjenih ciljev...

In vseeno začnemo s prvim dnem novega leta znova. Kot z dieto, ki jo vedno začenjamo na isti dan - jutri...

Zakaj?

Mislim - vsaj, če po sebi sklepam - da je to predvsem iz želje, da bi našli nekaj, kar bi nas sunilo v zadnjo plat, da bi končno vzeli vajeti svojega življenja v svoje roke in da bi končno začeli delati zase.

Mene letos čaka najmanj:

1. dobiti službo (sem na porodniški, torej imam sedem mesecev časa, da jo tudi najdem in podpišem pogodbo)
2. odvreči en kup balasta - tako maščobe s sebe (čez mesec ali dva, ko se bo Niki najbrže nehala dojiti) kot šare iz kleti in s podstrešja pri starših
3. dokončno urediti vse arhivske zadeve, od raznoraznih dokumentov do prvih spominov mojih punc in albumov fotografij
4. pospraviti ustvarjalno kramo tako, da jo bom našla tudi sredi noči, če jo bom rabila
5. dokončno oblikovati idejne zasnove za podjetje in hiško, za katero upam, da bo letos "padla" parcela - optimizem tako ali tako ne škodi

Predvsem pa - kar je izmed vsega najpomembnejše - poskrbeti za družino in partnerja - za vse tiste drobne kaveljčke, ki dan za dnem cufajo odnose in za vse tiste zlate sladkorčke, ki odnose gladijo in božajo.

Prvi januar 2009

Prvi dan novega leta je minil kot piš. Pa mi je kljub vsem dnevnim opravkom uspelo ukrasti nekaj minutk zase. In tako je nastala. Prva letošnja. Čestitka. Ali pa voščilnica. Kakor komu drago.

Nič posebnega - nobene komplicirane tehnike, čudnih pripomočkov ali fensi-šmensi materialov in dodatkov, le igranje z vzorčki na drobnih papirčkih - izrezkih iz reklam, revij...
In z malo večjimi barvnimi kvadratki.
In z zlatimi nalepkami - malo za obrobo, malo za dopolnitev...
In z zlato konturo, ki je kvadratke "zašila" v odejico...
Voila.



In bolj kot jo gledam, bolj se mi zdi, da bo nekega lepega dne dobila še kakšen tagec in iskrivo misel na njem...
Ali pa tudi ne - kvadratki se samo delajo, da so kvadratki, zato vsa zadevščina ni ravno "v gridu" - simpatična je pa vseeno, hihihi

četrtek, 01. januar 2009

Dva bonbončka za poskušino

Letos se bom pa jaz tudi šla - sprva le v obliki sodelovanja, da vidim, če bom sploh znala...

Menda je treba ob objavljenem bonbončku pustiti komentar, v svojem blogu pa link...

Pa naj poskusim...

En bonbonček bo šel v nove roke jutri - ob rojstnem dnevu ga poklanja Maja - Maja, iskrene čestitke in vse lepo tudi tukaj!

Voščilo ob rojstnem dnevu sem pustila na njenem blogu. To znam.

Povezavo na moji strani pa mi je po mukah in težavah tudi uspelo narediti... le da bom do naslednjič verjetno že spet pozabila...
Zato si za opomin puščam tole - na Otoku zakladov je namreč ena koristna tema, ki rešuje prav to težavo :)

In potem sem našla še enega mednarodnega - sline lahko cedim, kajne? Karen ponuja celo bogastvo...
No, tole mi pa ne uspe... Tukaj je naslov: http://charmedcrafts.blogspot.com/2008/12/mega-mega-mega-christmas-blog-candy.html/

Zdaj pa na lov za novimi bonbončki :)

Naj bo pravo!

V poplavi vseh želja za zdravje, srečo, uspeh in vse ostalo, se kar samo od sebe poraja vprašanje - kaj pa, če si tega vendarle ne želim? Kaj, če sem zdrav/a in si zato ne želim zdravja? Kaj, če sem materialno na konju in si ne želim denarja?

Hja, redki so taki, a vseeno...

Konec koncev perfektno zdravje ni pomagalo tistim na Titaniku niti tistim v Challengerju...

In včasih je tablica dobre čokolade vredna več kot zrak, ki ga diham...


Želim - sebi, mojim najbližjim in najdražjim, vsem prijateljem in "prijateljem", bežnim znancem, internetnim prijateljem in tudi popolnim neznancem - naj bo leto 2009 tisto pravo!