sreda, 31. marec 2010

Deževno jutro

V mračnem jutru, ko z neba padajo kapljice, se je treba resno odločiti, da je RES treba vstati iz postelje.

Potem pa počasi dobiš zagon...

Počasi...

Sploh, če imaš pred očmi eno od vodil ene fajn punce:



"Sicer ne vem kako, ma vem da se da!"



Doris, hvala ti!

sobota, 27. marec 2010

Otok zakladov - srečanje v Logatcu

Danes je bil dan za polnjenje baterij. Bilo je srečanje otočank (in otočana!), kar pomeni obilo smeha, klepeta, degustiranja, učenja, ustvarjanja, še več klepeta in smeha, v glavnem intenzivno polnjenje baterij!

Bilo je super!

Hvala vam, moje kokice in dpetelin! Res vas imam rada!

četrtek, 25. marec 2010

Mamicam in mamam!

Mamica je kakor zarja

Mamica je kakor zarja,
zjutraj se smehlja,
ko se v postelji še dete
s sanjami igra.

In zato nikdar
nikomur je ne dam,
eno le na svetu širnem
mamico imam.

Mamica je kakor sonček,
srček njen je zlat
kakor žarek, ki posije
od nebeških vrat.

In zato nikdar
nikomur je ne dam,
eno le na svetu širnem
mamico imam.

Mamica je kakor luna,
dolge bdi noči,
da počiva njeno dete
mirno brez skrbi.

In zato nikdar
nikomur je ne dam,
eno le na svetu širnem
mamico imam.

sreda, 24. marec 2010

Jajčkanje v vrtcu

Ja, mislim, da je uspelo :)

Nastala so krasna jajčka, tako malčki kot starši do bili zelo pridni, jaz pa... hja, tako zaposlena sem bila s predavanjem (pa ga ne bi ravno z odlično ocenila), da sem se čisto na koncu spomnila, da bi pa vendarle lahko kakšno fotko naredila...

No, ja...

nedelja, 21. marec 2010

Moja, še vedno moja...

Sprememba podnebja preko vikenda prav dobro dene.

In lep sončen, čeprav vetroven dan me je spet enkrat odnesel do moje drage. Moje velike zaupnice v otroštvu, zanesljive skrivalke sladkih skrivnosti v puberteti in nezamenljive celilke ran, ko sem imela strto srce...

Šla sem s fotoaparatom. Iskala sem njene zapise v času dneva. In ujela nekaj magičnih trenutkov dramatične igre oblakov nad dolino Save onkraj hribov...

Zaradi spet praznih baterij, so fotografije še vedno na kartici. Bodo pač dodane prispevku z zamudo. Spet enkrat.

Še vedno pa velja tista stara misel... Lahko zapelješ Savinjčanko in jo odpelješ iz doline. A ne moreš, ne moreš vzeti Savinj(sk)e iz Savinjčanke!

četrtek, 11. marec 2010

Burjini podpisi

Ne, še vedno ne maram burje.

Res pa je, da smo šle punce danes peš v vrtec. Na merilcu v Žapužah menda kaže 40 km/h in nekaj. Pa smo čisto lepo preživele.

In res je, da sem kasneje šla na lov za burjinimi podpisi. Tu, v soseščini. Po televiziji je namreč kazalo podrte ciprese ob obvoznici... Saj ne rečem, da ni še kje kaj podrtega (konec koncev sem že v torek umikala s ceste podrt prometni znak), a vseeno razen tistih nekaj cipres nisem videla podrtega drevesa v Ajdovščini.. Burja tu kar sproti počisti suho vejevje in utrjuje debla...

A podpisala se je vseeno tudi v naši soseski.

Najrajši - no, največkrat - je svoje sledi pustila v snegu.





Malo je zbrusila in počesala/skuštrala travo...





Počesala je drevesa...











...jih olajšala suhih vejic...



...in kakšne veje...



Pokazala ljudem, kaj niso dobro postavili...



...pritrdili...



...pospravili...



...ali oblikovali...



In pokazala čvrsto lepoto primorskih streh.





Ne, še vedno ne maram burje. In sem zelo vesela, kadar ne piha.

Vendar pa ji vseeno priznavam, da je velika umetnica!











torek, 09. marec 2010

Burja...

Ne, ne pa ne, tole zame ne velja - se mi na daleč vidi, da nisem domorodka...
Pa vseeno...



30 km/h – “popolnoma mirno”. Drevesom se ne ljubi premikati listov.

40 km/h – drugje po Sloveniji ljudje zapirajo okna. V Ajdovščini veter upihne nekaj regratovih lučk.

50 km/h – Drugje po Sloveniji se ljudje držijo za kape, da jim jih ne odnese. V Ajdovščini odprejo vsa okna in vrata, da se malo prezrači....

60 km/h – Ajdovci se odpravijo na sprehod in uživajo v ljubki sapici. Tujce po cesti že zanaša med hojo.

70 km/h – Drugje po Sloveniji spravljajo avte v garaže in zapirajo polkna. Ajdovci dajo ven sušit cunje.

80 km/h - Ajdovci pošljejo otroke malo ven da se “preluftajo”.

90 km/h – Drugje po Sloveniji prevrača smetnjake in razbija šipe. Ajdovci začnejo prižigati cigarete z vžigalico med dlanmi.

100 km/h - Drugje po Sloveniji radii in televizije panično opozarjajo pred vetrom. Ajdovec se pelje na panoramsko vožnjo po cesti proti Podnanosu in se smeje prevrnjenim kamionom.

120 km/h - Drugje po Sloveniji lomi drevesa in uničuje pridelke. Ajdovci se veselijo ker jim ni treba pometati.

150 km/h - Drugje po Sloveniji odkriva strehe in lomi ostrešja, drevesa pa izruje s koreninami vred. Ajdovci počasi zaprejo okna. ...

180 km/h - Drugje po Sloveniji: razglašena je splošna naravna katastrofa, gasilci in civilna zaščita iz vse države hiti na pomoč ljudem s podrtimi hišami. Ajdovcem ni jasno zakaj tako komplicirajo.

200km/h - V Ajdovščini polomi nekaj vej in odnese kak korec s strehe. Drugje po Sloveniji grejo smrtne žrtve v tisoče.

300 km/h - Drugje po Sloveniji: popolno uničenje, mesta so zravnana z zemljo. Ajdovci rečejo: ej, ma dns pej piha!!



Če moram zapret okna (okenci v predsobi, odprti na "škarje"), potem piha "šele" 150 km/h? No ja...

ponedeljek, 08. marec 2010

Saj znam, mami!

Bili smo na bazenu.

Ob opazovanju brezskrbnega čofotanja in vodnih spretnosti najinih princesk, mlajše z dvema, starejše pa z enim rokavčkom, sva z možem modrovala, da bi lahko ta velika poleti v morski vodi splavala...

Ni minila minuta, ko sem se obrnila k prestolonaslednici in ji rekla, da si bo lahko, sicer skoraj prazen rokavček (malo prepiknjen) nataknila na nogo šele, ko bo znala plavati brez rokavčkov. Na svojo nogo sem ga namreč skrila pred njo, saj ga je vlačila naokrog brez vsake potrebe, samo, da ga mlajša ne bi dobila...

Ne bodi lena mi odgovori: "Saj znam, mami!" in že snemava rokavček.

Pričakovala sem, da bo potonila, zato sem jo peljala v globino, kjer je dosegla z nogami do tal, a tam se je le dvakrat obrnila, nato pa čez bazen priplavala k meni...

Čeprav sem ji kasneje nataknila rokavček, ker ima kar utrudljivo tehniko (nekaj med kužkom, žabico in mrtvakom - pa si predstavljajte!), je dečva v času, ko sem tuširala mlajšo, brez rokavčkov preplavala bazen. Kar za dolžino bazena, je rekel mož...



Prav zaprav še zdaj težko dojemam, a moja hči zna plavati! In to dva meseca in tri dni pred svojim četrtim rojstnim dnevom! Bravo punca!

Osmi marec

Dekleta, žene, mame - naj vam posije sonček in zadiši rožica!
Naj bo kavica še posebej slastna in jabolko še posebej sočno!

In naj bo to vsak dan!

sobota, 06. marec 2010

Mačja hiša na TVS1

Bil je kratek prispevek o Mačji hiši, Mačjemu botru in njihovi dejavnosti...

In za kratek čas se je vsaj malo videlo Vixijino delo (nastavi čas na 6:27)...

http://www.macjahisa.si/


Go, Vixi, go girl!