nedelja, 25. december 2011

Želim vam čarobne praznike in čudovito novo leto dva-dvanajst!

Dragi moji :)
Čeprav vam nisem uspela pravočasno voščiti za lepo preživet večer v pričakovanju Božiča, vam vseeno voščim nkar najlepše in radostne praznike!
Radost. Tako "majhna" beseda, a s tako močnim pomenim, ki ga začutiš takrat, ko radost občutiš v sebi. Ko zaigrajo vse najlepše melodije tega in vseh mogočih drugih svetov. Ko je dan tudi v najbolj temni nevihni ves svetal, lahak in lep :)

Nekaterim sem poslala voščilnico. Nekaterim je sicer nikoli ne pošljem, a vendar najlepše želje namenjam tudi vam. Nekatere ste mi "ušle" s seznama, zaradi česar imam sicer rahlo slabo vest, a narejeno je narejeno, magari narobe...

Brez izjeme, vsem želim lahkotnost v srcu - saj le na ta način lahko naše sanje preko ciljev poletijo k uresničitvi! In ob čimmanj klecajočih korakih na poti, vam želim čimveč rok, podanih v pomoč in spodbudo!

Srečno!

ponedeljek, 12. september 2011

Temu se pa ne morem upreti - cukrček pri Enblogsail

Redko objavljam, še redkeje se prijavljam za razne cukrčke ali candies... Tokrat vseeno skušam srečo. Tudi zato, ker se splača pogledat blog!

Torej, tu ga najdete :)



Mljaci!

torek, 30. avgust 2011

Bliža se prvi dan novega šolskega leta

Kako hitro mineva čas, se morda zaveš šele takrat, ko tvoj, še nedavno dojenček, stopa v "Veliki svet"...

Pri malčkih je morda še toliko težje, saj z vstopom v vrtec morda najbolj vidno režejo popkovne vezi... Pa ni toliko težko malim nadobudnežem, kot njihovim staršem, še največkrat (ne pa izključno) mamicam, ki so z njimi preživele celo prvo leto dni... (spet: ne izključno)

In dejstvo je, da s(m)o največkrat mame tiste, ki bi najraje v nedogled podaljševale ta nežna leta, to odvisnost našega naraščaja od nas, ta občutek absolutne potrebnosti...
Pri vsem tem obstaja majhna skrivnost - vedno nas bodo potrebovali... le da nam način te potrebe ne bo nujno vedno všeč...



Ob enem vprašanju glede joka ob prvem šolskem dnevu na eni od mnogih facebook strani, sem takoj dobila odziv, ki ga je bilo nujno tudi natipkati:

"Odrasti, mati!"

Grobo?

Morda.
A resnično.

Dejstvo je, da otroci zaupajo svojim staršem - prvinstven nagon, ki jim omogoča preživetje - če mama je, potem je dobro... če je mamo strah, potem se moram bati tudi jaz...
Otroci se učijo z zgledom.

Zato je nujno, da pred vstopom v vrtec najprej starši pri sebi razčistijo/mo kaj in kako.

Odločitev, da gre otrok v vrtec je padla že dosti prej.
In ve se.
Otrok je vpisan v vrtec. Prvega septembra se šolsko leto začne.
Lahko se zgodijo podaljšane počitnice, bolezen ali karkoli drugega, a dejstvo je, da je obiskovanje vrtca že določeno z odločitvijo, sprejeto že toooolikooo nazaj.
In otrok mora čutiti zaupanje staršev do ustanove in do vzgojiteljic. Nujno. Potem bo mirnejši.

Travmatiziranje otrok s solzami staršev ob ločevanju je nepotrebno, nekoristno in škodljivo. Sploh, ker smo se itak že prej odločili, da otrok gre v vrtec. Ne glede na razlog.
Časa za to predelat v glavah staršev je bilo dovolj. Če ga nismo izkoristili, je to naš problem, toda hej, zakaj bi pa za to morali plačevati otroci?

Otroci so radi veliki! Zelo radi so "odrasli".
Tudi enoletniki. Samo možnost za to jim moramo dati.
Ena od teh možnosti je ravno tu in zdaj - vstop v vrtec naj bo priložnost za praznovanje.

Prvi, uvajalni dan, ko so starši v mnogo primerih ob otroku v vrtcu, naj bo še prav posebej prijeten.
Lepa oblačilca - a udobna in primerna za igro, predvsem pa neobčutljiva na packe, da se ne bo sprevrglo vse skupaj v karanje "umazancev in pack", veselo pričakovanje, ki seva od staršev, igra v vrtcu, navdušenje staršev, po končanem dnevu pa še sladoled - a ni to nekaj veliko lepšega od solz, ki izvirajo iz zaskrbljenih staršev???

Včasih mamica enostavno ne zmore biti vesela in prijetno pričakujoča. Včasih jo bodo premagale solze kljub njenim najboljšim namenom... Se da pomagati?
Mnogokrat je rešitev zelooo enostavna.

Otroka naj prvi dan v vrtec pelje očka.

Kar čutim težo zgroženih pogledov mamic v smislu: "Tega si pa že ne pustim vzeti!"
Ni treba! Vendar pa vedno pomislite in delujte tako, da bo v dobro otroka, ne vas!

Je še ena možnost.
Otrok je v vrtcu z mamico, a ko je čas za slovo, mamica gre - po obljubi, da se po otroka vrne, ta je bistvena!!!
Otrok joka, kaj pa zdaj?

Čas je za slovo, doslednost je bistvena. Poljubček, se vrnem, adijo. In potem je treba za sabo zapret vrata in odit. Ne glede na jok, ne glede na trgajole se srce.
Zelo običajno jok poneha po petih minutah, otrok se zaigra in blizu je dan, ko iz vrtca sploh ne bo hotel oditi. Včasih jok traja dlje, včasih se solzice posušijo takoj, ko je mami zadosti daleč, da ga ne sliši več.

Če je mamica rahlo radovedna, če to drži, lahko napravi preizkus. Predpostavka je, da so skupine, torej prostori, zasnovani tako, da lahko od zunaj pokukate vanje BREZ, DA BI BILI OPAŽENI! Če to ni možno, se raje ne igrajte z ognjem.

Torej. Čas za slovo. Malček joka, ko se mamica poslavlja.
"Lepo se imej. Vrnem se po kosilu/ko se naspiš/ko se naigraš po kosilu. (morda še poljubček) Adijo/Papa/kakor se pač pozdravite." Malček joka še glasneje, a mamica se zbere, obrne hrbet, zapre vrata in oddide.
Malček joka, a nekje v sebi je vendarle slišal obljubo, da se mamica vrne (zato vas nikakor ne sme videt, dokler ni čas za it domov!!!)

In kaj boste vi, z od solz razmazano maskaro, s tresočimi rokami, vse v šoku?
Nič.
Čisto nič.

Enostavno stopite ven iz vrtca, ven iz stavbe in se nadihajte zraka. Zavedajte se, da bo vse dobro.

In ko se pošteno pomirite, nadihate in sprijaznite, da otrok slej ko prej mora v svet, pa čeprav včasih okoliščine terjajo, da gre prej, kot bi vam bilo ljubo, takrat ocenite, če še rabite it preverjat, kako je z otročkom. Morda je bolje, da enostavno greste v službo, domov ali po opravkih.

Morda pa se boste odločile in šle pokukat nazaj... A bodite previdne - če vas bo otrok videl, bo mislil, da je čas, da gre domov! In ob vnovičnem odhodu bo jok še hujši! Ali pa boste popustile, ga vzele domov... in se bo scenarij ponovil naslednji dan.. le s hujšimi reakcijami...
Zato je važno, da se iskreno odločite zakaj bi šle kukat, kaj se dogaja! Ostati je treba zadosti osredotočen/a, da res samo pokukaš in greš! In potem se vrneš ob dogovorjenem času.

Nihče ne pravi, da je enostavno, ni pa treba, da je težko - naj bo vse skupaj rajši en lep praznik!



Pametujem? Najbrž.
Na suho? Mislim, da ne.

Mi smo dvakrat prvič vstopili v vrtec.

Prvič smo se lepo igrali, poslovili brez solz in šli po kosilu domov. In kmalu smo že tudi spali v vrtcu.

Drugič sem bila s prvo na Pediatrični v Ljubljani, mlajše dete pa je v vrtec "dostavil" očka. Tako pišem, ker me je že prvi dan klical po 45 minutah s službenega telefona. Norela sem, a dejstvo je, da je bilo dete drugi dan oddano v petih sekundah, naslednji dan pa še hitreje. Brez solz.

Jokajoče travmice smo doživljali kasneje (ah, zadnja je bila ravno v času po daljših počitnicah, pa je že mimo!).
Normalno je, da so razmere v družini, v okolju, v vrtcu različne. In pozna se - težje je priti nazaj po daljši odsotnosti, težje se je ločiti od starša, če so kdaj doma tisti bolj napeti, bolj prepirljivi dnevi, težje je v fazah, ko otrok že tako ne ve, kam bi s sabo, ker je pač v "fazah"...
A se preživi.

In tudi bolj jokajoči otroci slej ko prej ugotovijo, da zna tudi vzgojiteljica lepo pocartat, da se je v družbi zabavno igrat in da se toooliiikooo lepega naučijo.
In se imajo fajn.

(Pa šolarčki? O tem pa čez par let...)

nedelja, 17. julij 2011

Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane najlepši v tvojem življenju!

Relativno uspešno se borim s starimi arhivi. Tako težko mi je zmetat proč zvezke, knjige, različne izrezke, vse, kar sem zbirala v preteklosti... Kot, da bi se odpovedovala svoji zgodovini...

Saj ne, da se ne bi zavedala, da je vsake toliko pač treba narediti veliko čistko.. da je treba dati prostor novim rečem, energijam, ljudem, ki prihajajo v življenje... A kljub vsemu je toliko dragocenih spominov v vsaki od tistih milijon škatel, ki delajo gnečo po podstrešju...

V teh dneh sem našla nekaj resničnih biserov.

Če preskočim dnevnike in spominske knjige in premnoge fotografije, ki še niso bile zreducirane, ampak se omejim le na nekaj najdragocenejših.

Med njimi so zagotovo fotografije moje prababice in mnogi njeni dokumenti - rojstni list, spričevala njenega dela, časopisni članki o njej... resnični zakladi! Predvsem zato, ker je umrla, ko sem bila še čisto majhna...
In noro je videti, kako zelo njene oči ima moj otrok (doslej sem to vedno pripisovala njenemu atiju, nekaj mi ni "štimalo")... Tako noro, kot je noro videti svojo sliko iz predosnovnošolske ali zgodnjeosnovnošolske dobe in videti, da nosi drugi otrok moje oči (v bistvu bi v tem primeru šlo bolj za potrditev za druge)...

Resničen zaklad pa sem našla v svojm odnosu. Izjemno malo reči je, ki mi zbujajo slabe občutke, slabe spomine - resnično sem se skoraj vsemu videnemu (pa sem preskakovala zaradi ogromne količine materiala) lahko nasmehnila s toplino v srcu - z odpuščanjem tudi do tistega, kar me je nekoč zelo, zelo bolelo.
In zato tak naslov tega posta.
Ja, še vedno je shranjen medij, na katerem je ta zapis. In ni nobene bolečine več, ko ga držim v roki in prebiram - svobodna sem :) in to je prečudovito!

Zdaj se moram le še osvobodit te krame, hihihihi, potem pa bom lahko rekla:

"Življenje, pripravljena sem! Preseneti me!"



Samo še tole bi rada dopisala... Afirmacija, ki jo je MyChi podarila za današnji dan:

"Ljubim in sprejemam vse, kar sem, nič ni treba spremeniti, samo ljubezen je, vsak vidik mene na nek način služi meni in drugim; ko ljubim, kar je, ustvarjam zdravje, bogastvo in harmonijo; vse, kar sprejemam in ljubim, se spremeni v še večjo ljubezen."

Z ljubeznijo in iz ljubezni!

ponedeljek, 20. junij 2011

Skrivnost današnjega sveta ni nuklearno orožje, pač pa moč molitve.

Dolgo sem se upirala temu... Vedno sem povezovala molitev s Cerkvijo kot inštitucijo in upirala se mi je zaradi zlaganosti mnogih njenih pastirjev.
Danes vem, da molitev niso samo tisti obrazci.
Molitev je mnogo več.
Je stik z najglobljim delom sebe, z najbolj oddaljenim delom vesolja. Je stik z božansko iskro stvarjenja. Je stik z dobroto, ljubeznijo in močjo mnogih src, ki so v njej združena.

Molitev, meditacija, pogovor z notranjim otrokom - vseeno je, kako ji rečemo. Dokler deluje iz svetlobe in ljubezni, je prava!

In hočem biti del moči, ki jo daje <3

četrtek, 16. junij 2011

Mrk. Lunin mrk. Popoln Lunin mrk. Zelo dolg popoln Lunin mrk.

Jp, če je koga v bližnji preteklosti trkala Luna (ali pa ga še bo), lahko za to krivimo (tudi) popoln Lunin mrk. In to mrk polne Lune! Zelo dobro viden tudi od nas!

Je pozno prilezla gor in ful težko jo je bilo lovit - večino časa sem lovila nekaj, kar naj bi bila luna, ker se jo je ful slabo videlo... pa zaradi premikanja Lune in Zemlje (vrtenje), mi je ves čas uhajala :)

Je pa ratalo potem [u]samo v predizboru[/u] 65 sorazmerno ok fotk, hahahha :)

Kakorkoli - par fotk sem dala na fb, par na moje fotke :)

Tle pa začetek:



Črna Luna :)) :



(Črna Luna se dejansko vidi! Na polovici fotke po višini in v desnem delu fotke.. na fb sem jo označila, tu je ne morem.. ma se tudi na mojefotke.si vidi, tako, da bo)

Nazaj na Sonce :))



Za tole se je splačalo čakati:





Vse bolj svetlo...



Pa še skoraj sončna luna :) Mi je mrknila baterija :))





Je bilo več kot vredno, ma sem pozabila vzet jakno.. smrkam... Saj bo :)

sreda, 11. maj 2011

nedelja, 3. april 2011

Zvezdno nebo

ČUDOVIT zvezdni utrinek - dolg, širok, viden prehod med dvema plastema ozračja in "val" pred jedrom... Na južnem nebu, kmalu po tem, ko se je znočilo...
Je videl še kdo?

Pa še povezava do seznama meteorskih rojev... Veliko utrinkov se nam obeta 22. aprila, 6. maja, 7. junija... če ta seznam seveda drži...

torek, 8. marec 2011

Pust, pust, mastnih ust

Ja, se je začelo s krofi... ki jih je burja razpihala in smo cvrli... frizbije...
In niti en ni ostal.

Ker pa pusta brez maškar ni, še zlasti, če so pri hiši otroci, je bilo treba skalpirati in odreti nekaj ovac...





...in se, kot volkovi v pravljicah, spraviti v njihovo kožo...

torek, 1. marec 2011

Burja pometa

Lani, malenkost kasneje, a prav v tem času je burja pometala s težjo roko kot ponavadi...

Letos bodo, prav tako na sredo, spet zaprti vrtci in šole...

Morda bi bilo bolje, ko bi malo pometla po prestolnici, tam okrog parlamenta?



Naj mine nežno!

Facebook in (skoraj že) odličen profil byAB

Ste na facebooku?
Danes je že malo negativnih odgovorov... pač, neka okužba, ki se širi in širi.. in zna zelooooo krasti čas.

Da pa včasih facebook prinese s sabo tudi nekaj dobrega, potrjuje Matej Špehar, facebook guru, od katerega se da ogromno naučit, saj del svojega znanja deli tako na svoji strani, kot na svojem facebook profilu...
Matej dnevno analizira posamične facebook strani in poda ogromno dragocenih napotkov za izboljšave.



Ana iz by AB je punca z obilo energije in z domislicami, ki enostavno prehitevajo čas, ki ga rabijo njene roke za izvedbo. Perfektno izvedbo!

Med drugim ima zelo aktivno stran tudi na facebooku, kar je opazil tudi Matej v svoji dnevni analizi... in Ani podal skoraj odlično oceno!

Nikakor ne dvomim, da Ana ne bi bila PRVA ODLIČNA facebook stran po tej analizi, saj je nekaj popravkov že naredila... Preostale pa še bo :)



Go, Ana, go girl!

nedelja, 27. februar 2011

Favoriti

Gledate EMO?

Mah, ji je težko ubežat, a ne? Povsod nas obstreljujejo z njo...

A moje favorite sem odkrila danes... na facebooku. In ne, ni jih med izbranimi.



A NISO KRASNI?

Ne najdete jih na EMI, najdete jih v Horjulu, natančnejše v Zavetišču Horjul, kjer te krasne, razvajene, kosmate riti čakajo na čisto svojega človeka. In na svoj kavč, da smo si na jasnem :)

nedelja, 20. februar 2011

Moj Štanjel

Včeraj smo izkoristili dan. Po tednu intenzivnega študija...



... in še pred enim tednom prav takšnega, se je prav prileglo pohajanje po sončku!

Postanek ob Soči... nad Sočo...



... med Solkanom...



... in Sveto Goro.



In, ker dneva po kosilu še ni bilo konec...

Nekaj utrinkov čisto "mojega" Štanjela...

V vrtu pri Ferrariju...







Preteklost in njen čuvar...





Pogled na Šmarje skozi okno zidu iz davnine...



Staro...



Starejše...



Novo kot staro ali staro kot novo?









Vir življenja...



Pozdrav soncu...





In še limonadno drevo Pike Nogavičke... To je bilo že prazno...



In čudovito lubje drugega...



Kukanje v dnevno sobo...





Še veš, človek, kako si majhen???






Lep dan je bil.

sobota, 5. februar 2011

Štufa!

...gripoz, utrujenosti in podobne golazni...

Hočem pomlad :)

četrtek, 27. januar 2011

Konec...

Vse se enkrat konča. In vsak konec s sabo prinese vsaj malo žalosti.

Tako je bilo tudi danes.

Končali smo z izobraževanjem. Pravzaprav smo končali že dva dni nazaj, a smo dobili še gratis ure, za kar gre iskrena zahvala predavatelju Borutu, ki nam je poklonil svoj čas pa tudi podjetju Spin d.o.o., ki je tudi sicer podpisano kot organizator izobraževanja in je nudilo prostor.

Nastale so prav lepe strani, ki sicer zdaj rabijo še precej preverjanj, da bo vse tako, kot mora biti, a vsi smo odnesli veliko. Tudi lep spomin na prijetno vzdušje v skupini.

Malo žalostni, ker se razhajamo, vendarle ostajamo v navezah preko elektronske pošte in foruma v e-učilnici.

In... Vsaj večina se nas bo videla še zagovoru pred komisijo - ampak takrat pa gremo ven na kavo, prav?

četrtek, 20. januar 2011

sreda, 19. januar 2011

Dela, ne dela, dela, ne dela...

Hja, nekako takole je zdaj s to stvarjo.
Torej.
Imam izdelano spletno stran, ki na simulaciji strežnika dela krasno.
Zapletlo se je že s prenosom, če svojih pred-neumnosti niti ne omenjam.
Kakorkoli.
Zdaj je gor. Tudi on-line, saj še vedno zbiram sporočila o napakah in nedelovanju in se hkrati trudim, da bi jih odpravila. Kasneje bo vsaj nekaj časa "na dopustu".
Ker bo treba poštimat še druge reči.

Ma naj bo. Plastenja vabijo na ogled. Zaenkrat.

In zdaj bo počasi čas, da zmanjšam število objav, namenjenih tej temi, ker že pošteno smetim, hehehehe.

torek, 18. januar 2011

Plastenja

Takole... daj pa visimo...

Ni še vse tako, kot bi moralo biti, a so reči, ki jim sama nisem kos, zato komaj čakam na jutri, da na tečaju povprašam predavatelja Boruta...

Se pa toplo priporočam tudi za vaša mnenja. Kakšna se vam zdi stran? To, da vse še ne dela, mi je jasno, a bo treba še piko počakat...
Kaj pa vtisi?
Preglednost?
Barve, vsebina...

Stvar je v tem, da je stran izdelana kot neke vrste zaključna naloga izobraževanja. Morda bo kdaj uspela prerast v to, kar zajema vsebinsko (pa še dobro, da nihče ne vidi prvotno zamišljenega obsega...), a zaenkrat so podatki o podjetju fiktivni.

Za vsakršen komentar se toplo priporočam, predvsem bom vesela vsake odkrite napake in mnenj o navigaciji.

Iskrena hvala!

Visimo pa tukaj.

Svečana najava - obešena sem :)

Yeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeees!


(hehehehehehehehe)

Rešitve

Včeraj... enostavno sem obupala... Nisem našla niti enega uporabnega nasveta, nazadnje sem prosila za pomoč... Pisno, preko e-pošte. In šla spat.


Danes se je izkazalo, da sem naredila še večjo neumnost, kot sem mislila...
Izbrisala tričetrt vitalnih map... Čudno, da ni delalo, ne?


Eh, kaj čem... včasih sem res preveč blond (na noter)...

ponedeljek, 17. januar 2011

Neumnosti na x-to potenco

Saj veste... ko gre lahko kaj narobe, bo šlo narobe vse...

Je bilo treba zbrisat eno mapico... oz. njeno kompletno vsebino...
In sem jo.

Problem je bil samo v tem, da sem "stala" en nivo previsoko... in sem poleg "tiste" mapice zbrisala še mapico, v kateri je "tista" mapica bila...

In naredila štalo... Za en konkreten ranč. Tak, z več sto glav govedi...



In nimam pojma, kako bom tole rešila.. edino, kar vem, je to, da sama ne morem...

In če kaj bolj sovražim kot to...

nedelja, 16. januar 2011

Čas za obešanje! (prvi test)

Obešenjaški humor. Itak.

Drugo so Plastenja.

(Obljubim, da ne bom ves čas tako sitna, a tole je zame vseeno nekaj novega in s temi objavami zgolj sproščam napetost...)

petek, 14. januar 2011

Zdaj bi pa stran že lahko stala...

Sicer jo čaka še friziranje, ma :) Stoji. Lokalno. Torej ni na medmrežju. Še.

četrtek, 13. januar 2011

Preveč vsega...

Kaj je najpametneje naredit, ko se vsega nabere preveč?

Hja, odvreč, kajne?

Meni to ne gre dobro. Popravljam - ni mi šlo dobro.

Sem pa začela in ker vaja dela mojstra...



Odmetavam stare zamere.
Odmetavam staro jezo.
Odmetavam stare bolečine.
Odpuščam.
Osvobajam.



Ne rabim več tega, zato je prav, da gre. In osvobajam - vse našteto in sebe.

Ne gre vsak dan lahko. Pravzaprav je ravno včeraj spet prišlo do večje krize. A zadeve se premikajo. In to šteje!

In dozorel bo čas, da odvržem tudi vso materialno navlako, ki je ne rabim več. Od cunj preko krame, pa vse do oblog, za katerimi se skrivam.

In potem bo držalo naslednje:

Vsega je v mojem življenju ravno prav. Stanje je odlično in se še izboljšuje!

Do takrat so bom pa to samo govorila in si predstavljala, da je že tako :)
Ker sem na pravi poti. Ne glede na ovire!

Konec koncev tudi reka najlepše soteske izdolbe v najtršo skalo :)

sreda, 12. januar 2011

Hvala za...

...uspehe pri delu, pa četudi čisto majčkene...

Zelooo prijajo, ko ti nekdo nori naokrog po prostoru in ti skuša zbijat moralo.
Saj... delno mu še vedno uspeva, a jaz sem odkrila skrivnost...


CENIM SE.
Cenim se in rada se imam.


In zelo hvaležna sem za debele živce (ki mi kljub vsemu popuščajo, žal) in moji dve zlati sončici, ki bosta čisto prehitro odfrleli - danes je tavelika dobila papir in prijavnico za zimovanje... za tri dni...
Tako me je stisnilo - je res že takooo velika?

Ne, da bi ji branila... Le...
Mah, mame tako veste, kako tesno je pri srcu, ko škratki tako hitijo v svet odraslih...
Nekateri očetje tega ne bodo razumeli nikoli!


Zdaj je mir. In tako lepo je delat, ko ni treba poslušat mešanice kritiziranja, poniževanja in samopomilovanja...


Jaz pa se cenim. Tako preprosto.

torek, 11. januar 2011

Plastenja - je že čas za rojstvo?

Že nekaj mojih objav je namigovalo na mojo trenutno preokupacijo.
Učim se. Itak nič novega, kajne?
No, učim se delat spletne strani. Eno, če smo natančni. Eno, ki mora delat, ki mora bit lepa, ki mora bit funkcionalna, pa čeprav le na "lokalnem strežniku".
Eno, ki jo bom morala zagovarjat.

In tista ena stran hoče imeti na netu še nekaj aktualnega, modernega... Ali pa to niti ni več tako zelo moderno.. Je pa aktualno. Še vedno.
Blog namreč.
In ker ni časa za oblikovanje predvsem pa ažuriranje povsem novega bloga, bom svojo stran "pošlepala" na Kujalnico.
No ja.. link bo pripet sem, če bo po sreči, pa bo tudi iz Kujalnice možno pokukat na stran. Če jo uspem spravit v življenje, to je, na medmrežje...

Kakorkoli.

Naznanjam rojstvo Plastenj :)

Več? Naslednjič :)

sobota, 1. januar 2011

Prošnja letu 2011

Leto 2011, lepo te prosim, dokončno me nauči, kako se ogniti ljudem, ki veliko obljubljajo in te za hrbtom znova in znova "nategnejo na suho"! Najlepša hvala!



Janja, hvala za čudovit namig glede pisanja!

Torej. Zgolj delček napisanega... Pa še pišem!



Leto 2011,
Hvala, da me obkrožajo ljudje, s katerimi imam harmoničen odnos in komunikacijo. Hvala, da me obkrožajo iskreni in pošteni ljudje.
Hvala za uravnoteženost in mir v meni.
Hvala za zdravje, varnost in uravnotežen razvoj mojih otrok. Hvala za potrpežljivost, nežnost in modrost, s katero ju usmerjam in vzgajam.
Hvala za zdravje in varnost moje razširjene družine, zlasti moža in staršev...
Hvala za redno službo z delovnim časom od 8:00 do 16:00, s svetlo pisarno in z možnostjo dela na domu, s krasnimi sodelavci in nadrejenimi, z zagotovljenim plačilom vseh prispevkov in dajatev.
Hvala za hiško, majhno, vendar svetlo in prostorno, toplo, varčno, udobno in prijetno, s teraso in bivalnim vrtom ter z manjšim zelenjavnim vrtom in majhnim sadovnjakim ob hiški.
Hvala za varno okolje, v katerem je ta hiška. Hvala za prijetne sosede.
Hvala, da sredstva za hišo in njeno redno vzdrževanje, za zavarovanja, za ogrevanje in stroške prihajajo iz vseh znanih in neznanih virov v moje naročje, meni osebno, tukaj in zdaj.
Hvala za varen, varčen in lep avto, prijeten za vožnjo, okreten za parkiranje, prostoren in udoben. Hvala, da sredstva zanj in za njegovo redno vzdrževanje, za zavarovanja in nego prihajajo iz vseh znanih in neznanih virov v moje naročje, meni osebno, tukaj in zdaj.
Hvala za moč odpuščanja. Hvala za dobre odnose z ljudmi, katerih poti se prepletajo z mojimi.

Hvala, da se to udejanja v moje najvišje dobro in se udejani na milosten in popoln način.



Janja, hvala. Da si.

Seštevanja

Pa naj bo... Srečno!