sreda, 12. januar 2011

Hvala za...

...uspehe pri delu, pa četudi čisto majčkene...

Zelooo prijajo, ko ti nekdo nori naokrog po prostoru in ti skuša zbijat moralo.
Saj... delno mu še vedno uspeva, a jaz sem odkrila skrivnost...


CENIM SE.
Cenim se in rada se imam.


In zelo hvaležna sem za debele živce (ki mi kljub vsemu popuščajo, žal) in moji dve zlati sončici, ki bosta čisto prehitro odfrleli - danes je tavelika dobila papir in prijavnico za zimovanje... za tri dni...
Tako me je stisnilo - je res že takooo velika?

Ne, da bi ji branila... Le...
Mah, mame tako veste, kako tesno je pri srcu, ko škratki tako hitijo v svet odraslih...
Nekateri očetje tega ne bodo razumeli nikoli!


Zdaj je mir. In tako lepo je delat, ko ni treba poslušat mešanice kritiziranja, poniževanja in samopomilovanja...


Jaz pa se cenim. Tako preprosto.

Ni komentarjev: