Obljube, zaobljube, želje...

Vsako leto se v tem času dogaja en čuden fenomen... Večni optimisti si vsako leto znova in znova postavljajo/mo cilje, ki naj bi jih dosegli. O tem, da se bomo spravili v kondicijo, pa da bomo shujšali, pa da bomo zaslužili več, pa da bomo zamenjali službo... In na koncu leta, med vso predpraznično mrzlico sledi še en šok, ko delamo bilanco (ne)izpolnjenih ciljev...

In vseeno začnemo s prvim dnem novega leta znova. Kot z dieto, ki jo vedno začenjamo na isti dan - jutri...

Zakaj?

Mislim - vsaj, če po sebi sklepam - da je to predvsem iz želje, da bi našli nekaj, kar bi nas sunilo v zadnjo plat, da bi končno vzeli vajeti svojega življenja v svoje roke in da bi končno začeli delati zase.

Mene letos čaka najmanj:

1. dobiti službo (sem na porodniški, torej imam sedem mesecev časa, da jo tudi najdem in podpišem pogodbo)
2. odvreči en kup balasta - tako maščobe s sebe (čez mesec ali dva, ko se bo Niki najbrže nehala dojiti) kot šare iz kleti in s podstrešja pri starših
3. dokončno urediti vse arhivske zadeve, od raznoraznih dokumentov do prvih spominov mojih punc in albumov fotografij
4. pospraviti ustvarjalno kramo tako, da jo bom našla tudi sredi noči, če jo bom rabila
5. dokončno oblikovati idejne zasnove za podjetje in hiško, za katero upam, da bo letos "padla" parcela - optimizem tako ali tako ne škodi

Predvsem pa - kar je izmed vsega najpomembnejše - poskrbeti za družino in partnerja - za vse tiste drobne kaveljčke, ki dan za dnem cufajo odnose in za vse tiste zlate sladkorčke, ki odnose gladijo in božajo.

Moji blogarski začetki...

...segajo na... NetLog. Moja prva objava tam je bila tale:

Hehe, zdaj mi je pa prikapljalo, za kaj lahko tole reč ponucam :D. Ker res mi ni do tega, da bi dnevnik pisala sem gor... Mi ne znese... Zmeraj ni volje, dostikrat ni časa, včasih je pa lenoba enostavno premočna... Ampak eno tako kuharico pa lahko imam tukaj... Ne za vsak dan, le recepti, ki jih preizkusim in so mi všeč, mi bodo tako zmeraj na dosegu... Brez zoprnega iskanja založenih papirčkov in pozabljenih linkov... Edino... tolko se moram disciplinirat, da bom vire zraven pisala... Zdaj, ko imam vse po papirčkih in bom to prepisovala, naj mi avtorji oprostijo, prosim, ker jih ne bom navedla zraven - če se mi boste javili, bom zadevo z veseljem popravila! Zdaj pa... Grem poiskat ta prvi listek... Nekaj sladkega za začetek :).

Hihi, a koga zanima, kaj je sledilo?

Prvi koraki

Začeti zdaj ali kasneje?



Kakorkoli, vmes bodo pavze.



Ker ni vsak dan nedelja.

Ker so kak dan sive (pa še katere druge) celice na dopustu. Ali pa žgejo plavega.

Ker pridejo dnevi z migreno. In tisti z meglo. Da o nevihtnih in točnih ne bi.

Ker v kakšnem dnevu tistih 86400 sekund izpuhti neznano kam.



In ker pride dan, ko se mi ne da niti govorit, kaj šele, da bi imela kaj (pametnega) za povedat.



Ampak radovednost in lenoba sta gonilo napredka.



In s čokolado v vsaki roki ter s cvetjem v vazi se da marsikaj preživet.