Številka v naslovu se je v mojih zapisih že pojavljala. Ne nujno na blogu, saj nisem najbolj aktivna zapisovalka dogajanj v nekem življenju, pa to nima sploh nobene povezave s tematiko.
Enostavno mi je lažje zapisati besedo ali dve ali pa morda kratko misel, nepovezano s čimerkoli prej...
Da namesto klasičnih pogostitev v vrtcih in šolah (saj veste, kup sladkarij, kak sok, kake plastične drobnarije ali baloni, ki tako ali tako nanesejo, za njimi pa ostanejo s sladkorjem napadeni zobki in kup smeti) otrok prinese darilce za skupino, ki ima trajnejšo vrednost (in traja vsaj tja do konca šolskega leta), se mi je zdela čudovita ideja in temu primerno sem se lotila dela. Ja, trajalo je - pri meni vse traja. A končano je bilo pravočasno, zato lahko potešim radovednost.
Štiriindvajset je število pogrinjkov, zašitih iz enobarvnega bombaža, prešitih s pisanimi sukanci in lepo obrobljenih.
Lično zviti, povezani z vrvicami in sestavljeni v tortico so bili darilce, ki ga je princeska ponosno razkazovala predno ga je spustila iz rok.
Glede na majhnost mizic so sicer nekoliko široki, a mislim, da dodatno robljenje oz. ožanje ne bo potrebno - če pa že, se bo tako ali tako pokazalo ob rabi :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar