V zadnjem letu ali pa kakšnem mesecu več, ko sem kar konkretno oklestila svoje termične obloge, po več padcih samozavesti tja nekam v peto ali šesto klet, po mnogih (nepotrebnih?) prepirih, po izdajstvih nekaterih tistih, ki naj bi bili pošteni, po dodani kilometrini, sem spet v obdobju, ko rastem.
Samozavest se dviga, jezik se daljša in vse manj ljudi je, ki se jim pustim v strahospoštovanju teptati.
Zdaj nosim krila. Ne vedno, bistveno pogosteje pa.
In v zelo kratkih hlačah (ne, niso vroče hlačke, toliko esteta pa je v meni :D) pokažem bistveno več celulita kot kdajkoli prej.
Toda, hej!
Ljudje smo narejeni tako, da se obračamo proč. Proč od nasilja, ki bi ga lahko vsaj prijavili, če že ne preprečili. Proč od zanemarjanja. Proč od mladičkov, ki jih nismo nameravali vzgajati, a smo jih hoteli imeti. Proč od težav, ki jih imajo naši dragi. Proč od vsega, kar bi zahtevalo našo akcijo.
Torej?
Torej se obrnite tudi proč od mojega špeha - kaj vas pa briga, sama ga nosim!
In dobro se počutim s svojimi plaščki, pa čeprav jih postopoma spuščam proč :) Ker jih ne rabim več. So pa še vedno moji :)
Kako že gre? "...na glavo si povezne vijoličast klobuček in gre ven!"
Hvala vsem mojim angelom - tistim, ki ste na Zemlji in tistim, ki ste povsod!
2 komentarja:
Bravo Gordy! Glavo gor, kaj te briga, kaj drugi mislijo ;)
Juhej, tako se govori!
Objavite komentar