Kaj je najpametneje naredit, ko se vsega nabere preveč?
Hja, odvreč, kajne?
Meni to ne gre dobro. Popravljam - ni mi šlo dobro.
Sem pa začela in ker vaja dela mojstra...
Odmetavam stare zamere.
Odmetavam staro jezo.
Odmetavam stare bolečine.
Odpuščam.
Osvobajam.
Ne rabim več tega, zato je prav, da gre. In osvobajam - vse našteto in sebe.
Ne gre vsak dan lahko. Pravzaprav je ravno včeraj spet prišlo do večje krize. A zadeve se premikajo. In to šteje!
In dozorel bo čas, da odvržem tudi vso materialno navlako, ki je ne rabim več. Od cunj preko krame, pa vse do oblog, za katerimi se skrivam.
In potem bo držalo naslednje:
Vsega je v mojem življenju ravno prav. Stanje je odlično in se še izboljšuje!
Do takrat so bom pa to samo govorila in si predstavljala, da je že tako :)
Ker sem na pravi poti. Ne glede na ovire!
Konec koncev tudi reka najlepše soteske izdolbe v najtršo skalo :)
četrtek, 13. januar 2011
sreda, 12. januar 2011
Hvala za...
...uspehe pri delu, pa četudi čisto majčkene...
Zelooo prijajo, ko ti nekdo nori naokrog po prostoru in ti skuša zbijat moralo.
Saj... delno mu še vedno uspeva, a jaz sem odkrila skrivnost...
CENIM SE.
Cenim se in rada se imam.
In zelo hvaležna sem za debele živce (ki mi kljub vsemu popuščajo, žal) in moji dve zlati sončici, ki bosta čisto prehitro odfrleli - danes je tavelika dobila papir in prijavnico za zimovanje... za tri dni...
Tako me je stisnilo - je res že takooo velika?
Ne, da bi ji branila... Le...
Mah, mame tako veste, kako tesno je pri srcu, ko škratki tako hitijo v svet odraslih...
Nekateri očetje tega ne bodo razumeli nikoli!
Zdaj je mir. In tako lepo je delat, ko ni treba poslušat mešanice kritiziranja, poniževanja in samopomilovanja...
Jaz pa se cenim. Tako preprosto.
Zelooo prijajo, ko ti nekdo nori naokrog po prostoru in ti skuša zbijat moralo.
Saj... delno mu še vedno uspeva, a jaz sem odkrila skrivnost...
CENIM SE.
Cenim se in rada se imam.
In zelo hvaležna sem za debele živce (ki mi kljub vsemu popuščajo, žal) in moji dve zlati sončici, ki bosta čisto prehitro odfrleli - danes je tavelika dobila papir in prijavnico za zimovanje... za tri dni...
Tako me je stisnilo - je res že takooo velika?
Ne, da bi ji branila... Le...
Mah, mame tako veste, kako tesno je pri srcu, ko škratki tako hitijo v svet odraslih...
Nekateri očetje tega ne bodo razumeli nikoli!
Zdaj je mir. In tako lepo je delat, ko ni treba poslušat mešanice kritiziranja, poniževanja in samopomilovanja...
Jaz pa se cenim. Tako preprosto.
torek, 11. januar 2011
Plastenja - je že čas za rojstvo?
Že nekaj mojih objav je namigovalo na mojo trenutno preokupacijo.
Učim se. Itak nič novega, kajne?
No, učim se delat spletne strani. Eno, če smo natančni. Eno, ki mora delat, ki mora bit lepa, ki mora bit funkcionalna, pa čeprav le na "lokalnem strežniku".
Eno, ki jo bom morala zagovarjat.
In tista ena stran hoče imeti na netu še nekaj aktualnega, modernega... Ali pa to niti ni več tako zelo moderno.. Je pa aktualno. Še vedno.
Blog namreč.
In ker ni časa za oblikovanje predvsem pa ažuriranje povsem novega bloga, bom svojo stran "pošlepala" na Kujalnico.
No ja.. link bo pripet sem, če bo po sreči, pa bo tudi iz Kujalnice možno pokukat na stran. Če jo uspem spravit v življenje, to je, na medmrežje...
Kakorkoli.
Naznanjam rojstvo Plastenj :)
Več? Naslednjič :)
Učim se. Itak nič novega, kajne?
No, učim se delat spletne strani. Eno, če smo natančni. Eno, ki mora delat, ki mora bit lepa, ki mora bit funkcionalna, pa čeprav le na "lokalnem strežniku".
Eno, ki jo bom morala zagovarjat.
In tista ena stran hoče imeti na netu še nekaj aktualnega, modernega... Ali pa to niti ni več tako zelo moderno.. Je pa aktualno. Še vedno.
Blog namreč.
In ker ni časa za oblikovanje predvsem pa ažuriranje povsem novega bloga, bom svojo stran "pošlepala" na Kujalnico.
No ja.. link bo pripet sem, če bo po sreči, pa bo tudi iz Kujalnice možno pokukat na stran. Če jo uspem spravit v življenje, to je, na medmrežje...
Kakorkoli.
Naznanjam rojstvo Plastenj :)
Več? Naslednjič :)
sobota, 1. januar 2011
Prošnja letu 2011
Janja, hvala za čudovit namig glede pisanja!
Torej. Zgolj delček napisanega... Pa še pišem!
Leto 2011,
Hvala, da me obkrožajo ljudje, s katerimi imam harmoničen odnos in komunikacijo. Hvala, da me obkrožajo iskreni in pošteni ljudje.
Hvala za uravnoteženost in mir v meni.
Hvala za zdravje, varnost in uravnotežen razvoj mojih otrok. Hvala za potrpežljivost, nežnost in modrost, s katero ju usmerjam in vzgajam.
Hvala za zdravje in varnost moje razširjene družine, zlasti moža in staršev...
Hvala za redno službo z delovnim časom od 8:00 do 16:00, s svetlo pisarno in z možnostjo dela na domu, s krasnimi sodelavci in nadrejenimi, z zagotovljenim plačilom vseh prispevkov in dajatev.
Hvala za hiško, majhno, vendar svetlo in prostorno, toplo, varčno, udobno in prijetno, s teraso in bivalnim vrtom ter z manjšim zelenjavnim vrtom in majhnim sadovnjakim ob hiški.
Hvala za varno okolje, v katerem je ta hiška. Hvala za prijetne sosede.
Hvala, da sredstva za hišo in njeno redno vzdrževanje, za zavarovanja, za ogrevanje in stroške prihajajo iz vseh znanih in neznanih virov v moje naročje, meni osebno, tukaj in zdaj.
Hvala za varen, varčen in lep avto, prijeten za vožnjo, okreten za parkiranje, prostoren in udoben. Hvala, da sredstva zanj in za njegovo redno vzdrževanje, za zavarovanja in nego prihajajo iz vseh znanih in neznanih virov v moje naročje, meni osebno, tukaj in zdaj.
Hvala za moč odpuščanja. Hvala za dobre odnose z ljudmi, katerih poti se prepletajo z mojimi.
Hvala, da se to udejanja v moje najvišje dobro in se udejani na milosten in popoln način.
Janja, hvala. Da si.
Naročite se na:
Objave (Atom)