torek, 2. junij 2009

Ko te nagovori politik...

Dobesedno.

In osebno.

Ozadje: gibljem se v krogih, kjer srečanja s politiki, igralci, pevci niso ravno nekaj vsakdanjega. Običajni kontakti so s prodajalkami, vzgojiteljicami in kakšnim birokratom.

Dogodek: Med potiskanjem vozička s pupo se nasproti pripelje avtobus. Srečava se v rondoju (edinem v našem kraju) in iz njega me nagovori gospod v obleki, ki je dražja (dosti, dosti) od tega, kar jaz dobim vsak mesec kot porodniško nadomestilo: "Gospa, lepo vas je videt'!", nakar zazvenijo še orglice.

Bila sem edina v vidnem polju omenjenega, torej je nagovoril mene. Osebno.

Jaz potiskam dalje, avtobus pa se odpelje v svojo smer.
Z nadaljnim reklamiranjem stranke in poslancev in novačenjem volivnih glasov.

Bom volila omenjenega oz. njegovo listo?
Če dobim v roke podpisano pogodbo o zaposlitvi. Za toliko se pa že prodam.

Naj bom realna?
Vprašanje, če bom sploh šla na volitve...

Kar se mene tiče nimam kaj pametnega izbirati - ko se izteče služba, bom spet na sončni upravi, pa je čisto vseeno, kdo bo takrat v Bruslju svojo prečastito grel!

Glede na vse velike obljube (in dosedanje uresničitve velikih obljub na drugih nivojih) mi namreč na misel hodi edino pregovor o psih, ki veliko lajajo...

2 komentarja:

Suzy pravi ...

Ohoho. Imava pa podobno mnenje o volitvah in politiki nasploh.

gordy pravi ...

Hja, dokler ne bom imela od vsega skupaj kaj oprijemljivega, se bom tega mnenja kar držala...

Sem pa izvedela, da me gospod politik ni samo ogovoril, pač pa so me tudi posneli in objavili na TV - bi morala zahtevati honorar?