četrtek, 13. januar 2011

Preveč vsega...

Kaj je najpametneje naredit, ko se vsega nabere preveč?

Hja, odvreč, kajne?

Meni to ne gre dobro. Popravljam - ni mi šlo dobro.

Sem pa začela in ker vaja dela mojstra...



Odmetavam stare zamere.
Odmetavam staro jezo.
Odmetavam stare bolečine.
Odpuščam.
Osvobajam.



Ne rabim več tega, zato je prav, da gre. In osvobajam - vse našteto in sebe.

Ne gre vsak dan lahko. Pravzaprav je ravno včeraj spet prišlo do večje krize. A zadeve se premikajo. In to šteje!

In dozorel bo čas, da odvržem tudi vso materialno navlako, ki je ne rabim več. Od cunj preko krame, pa vse do oblog, za katerimi se skrivam.

In potem bo držalo naslednje:

Vsega je v mojem življenju ravno prav. Stanje je odlično in se še izboljšuje!

Do takrat so bom pa to samo govorila in si predstavljala, da je že tako :)
Ker sem na pravi poti. Ne glede na ovire!

Konec koncev tudi reka najlepše soteske izdolbe v najtršo skalo :)

2 komentarja:

MarikaGabez pravi ...

Tvoje objave so vedno tako globoke, da se človek zamisli in....
Rada preberem, a priznam.... nimam moči, da bi komentirala. Nekako se bojim. Strah me je. Počutim se nesigurno in nekako ogroženo.
Tvoje zadnje objave se mi zdijo kot nizanje pozitivnih afirmacij druga za drugo. Pozitivne afirmacie pa potrebujemo za prepričevanje samih sebe, včasih za spuščanje megle, velikokrat zgolj za opravičilo, beg.... Pravzaprav te le še bolj zavijajo v meglo in ne dopuščajo, da bi ljudje razumeli.
Mogoče ni prav, da sem se sploh javila, a kaj čem -takšna sem.
Tvegam. Očitno ena redkih.
Upam, da ne boš huda. Ne komuniciram prav veliko z ljudmi, a kadar se to že pripeti, imam dovolj močne razloge za to, da me ženejo.

Veliko sreče ti želim.

gordy pravi ...

Marika, hvala za komentar :) Saj ne grizem, zakaj se bi bala? :)
Ne vem, s čim prideš do ogroženosti??? namen vsekakor ni tak...

Afirmacije so res namenoma pisane :) Sem v procesu zdravljenja in so mi v spodbudo za razmišljanje, za meditacijo.

Ne verjamem v to, da če si jih zadostikrat ponoviš, da se kar čudeži dogajajo. Verjamem, da so sile, ki so brezmejne in da si lahko dobro prikličemo v svoja življenja, a zame golj na podlagi afirmacij to ne deluje. Preizkušano večkrat.
Dolgove je treba poravnat - s tem, da se moraš najprej zavedat, da jih imaš. Potem je lažje. Potem veš, čemu so namenjene afirmacije. Potem se lotiš odpuščat in potem, šele potem, ko je "teren pripravljen", šele potem lahko afirmacije zadihajo in začnejo tudi materializacijo...

Globoke objave? Hm, včasih kako dobro misel od kod prekopiram (in vedno upam, da se bo našel kdo, ki mi bo povedal, kdo je avtor, če tega ne vem), včasih se mi posveti žarnica, včasih pa počim kakšno bjondasto... Kaj čem, mi je všeč pestrost, hihihi

Nekaj te je močno pritegnilo h komentiranju, zato se ne boj :) Saj srce vedno ve, kaj je prav, le glava in tisti trmasti ego nočeta poslušat...

Hvala za lepo želje in obilo radosti tudi tebi!