Ker sem bila že tako ali tako budna, saj malčica ni spala (prepozno sem ugotovila, da joka, ker je pokakana, ne pa zato, ker je lačna), mi je že kmalu po začetku dneva pripadal prvi lupček - moževa čestitka.
Ob povratku iz vrtca in službe pa mi je ta velika sončica prinesla rožico, ati pa tortico. Še pesmica in lupčki so mi pripadli zraven. Prav lepo.
Ko toliko cartaš druge, včasih prav pozabiš, kako je biti pocartan... In povem vsem in vsakemu - prekrasno je! Meni, ki sem čokoholik - ne za vsako ceno in vsako znamko! - prav diši po čokoladi...
Ni komentarjev:
Objavite komentar