Preden sem pospravila...

...naše božično-novoletno okrasje...

...sem posnela nekaj fotk...

...da bo ostalo, za spomin... in za spodbudo, da bi podobna dekoracija lahko nastala tudi v preostalem delu leta...

Prostora ni dosti, a del dekoracije je na takem mestu, da je popolnoma nemoteča. In bi lahko ostala... Pa ne bo... Bo kakšen srček, rožica ali metuljček ravno tako naredil vzdušje. Ki bo bolj primernu naraščajoči želji po soncu, zraku in gibanju. Jap, tudi gibanju - sprehajanju in potiskanju vozička pred sabo.
Zanimivo pa je, da je ta želja najmočnejša takrat, ko se burja najglasneje in najbolj sunkovito podi okoli vogalov...

A zdaj sem zašla...
Takole smo imeli okrašeno med kuhinjo in dnevno:


Takole je bilo na vratih na hodnik (na drugih vratih sem obesila filcnat škorenj, ki ga je Sari dobila v vrtcu, pa se razen rdeče organze, ki sem jo potisnila vanj, v njem ni znašlo čisto nič dražljivega):


Tole je pa okno nad pultom, kamor smo postavili smrekico in jaslice:



(jaslice sem poslikala še dosti prej - se vidi, da so kralji še za hlevčkom...)

Na police nad televizijo sem kar sproti kot so prihajale, razstavljala voščilnice:


Sem staromodna in zelo malokrat odgovarjam na sms in e-mail zadeve, tele papirne so mi pa res ljube. Sploh tiste, ki so narejene doma. Zato je med njimi tudi tista, ki jo je Sari naredila v vrtcu, pa tista, ki smo jo (tudi v vrtcu) naredili na srečanju s starši, pa tista, ki sem jo kot arhivsko spravila od našega domačega dela. Ja, letos je Sari pomagala pri barvanju in tiskanju, ati pa pri lepljenju. Morda se bom drugo leto spet malo igrala z računalnikom, morda pa najdem način, da bo takrat sodelovala tudi Niki...

Palček, kot je Sari poimenovala kar vse tri, tako Miklavža, Božička kot dedka Mraza, je svoje nasul prvič na mizo (Miklavž), drugič pa kar na kavč... Nekaj sladkega pa sem na omarico nastavila tudi jaz:



Ugotavljam, da zelo očitno nisem bila pridna. Me ni čakalo prav nič, razen tistega, kar sem sama zavila...

Eh ja. Grem srčke rezat...