Zakaj?

Včasih pride dan, ko se ti podira svet, ko se ruši vse, kar si gradil do takrat... Ko se resno vprašaš, zakaj vztrajati, zakaj se boriti?

Takrat je Nejša tisto, kar želim slišati...




Zaradi upanja


Pusti kar se ni zgodilo.

Dovolj je to, kar je že bilo.

Ko potegneš skoz z ravnilom,

Vidiš, da je bilo res težko.



Brez veze ves ta čas.

Brez veze dvigat glas.

Brez veze vse je razen sreče v nas.



Zakaj.. vztrajava v tem, če nama lomi srca v prah?

Zakaj.. človek sploh moli, če obstaja od prej še strah?

Zakaj.. sklonjene glave, če bi lahko vzravnana odšla?



Brez veze ves ta čas.

Brez veze dvigat glas.

Brez veze vse je razen sreče v nas.



Zapri oči, umiri dušo.

Ostaniva najina.

Stvari se bodo razdelile,

Lažje kot sva se kdajkoli midva.



Brez veze ves ta čas.

Brez veze dvigat glas.

Brez veze vse je razen sreče v nas.



Zakaj.. vztrajava v tem, če nama lomi srca v prah?

Zakaj.. človek sploh moli, če obstaja od prej še strah?

Zakaj.. sklonjene glave, če bi lahko vzravnana odšla?

Zakaj.. so rože na oknih, če ne zaradi upanja?




Ja, včasih se je treba spomniti, zakaj...

Obljube, zaobljube, želje...

Vsako leto se v tem času dogaja en čuden fenomen... Večni optimisti si vsako leto znova in znova postavljajo/mo cilje, ki naj bi jih dosegli. O tem, da se bomo spravili v kondicijo, pa da bomo shujšali, pa da bomo zaslužili več, pa da bomo zamenjali službo... In na koncu leta, med vso predpraznično mrzlico sledi še en šok, ko delamo bilanco (ne)izpolnjenih ciljev...

In vseeno začnemo s prvim dnem novega leta znova. Kot z dieto, ki jo vedno začenjamo na isti dan - jutri...

Zakaj?

Mislim - vsaj, če po sebi sklepam - da je to predvsem iz želje, da bi našli nekaj, kar bi nas sunilo v zadnjo plat, da bi končno vzeli vajeti svojega življenja v svoje roke in da bi končno začeli delati zase.

Mene letos čaka najmanj:

1. dobiti službo (sem na porodniški, torej imam sedem mesecev časa, da jo tudi najdem in podpišem pogodbo)
2. odvreči en kup balasta - tako maščobe s sebe (čez mesec ali dva, ko se bo Niki najbrže nehala dojiti) kot šare iz kleti in s podstrešja pri starših
3. dokončno urediti vse arhivske zadeve, od raznoraznih dokumentov do prvih spominov mojih punc in albumov fotografij
4. pospraviti ustvarjalno kramo tako, da jo bom našla tudi sredi noči, če jo bom rabila
5. dokončno oblikovati idejne zasnove za podjetje in hiško, za katero upam, da bo letos "padla" parcela - optimizem tako ali tako ne škodi

Predvsem pa - kar je izmed vsega najpomembnejše - poskrbeti za družino in partnerja - za vse tiste drobne kaveljčke, ki dan za dnem cufajo odnose in za vse tiste zlate sladkorčke, ki odnose gladijo in božajo.

Prvi januar 2009

Prvi dan novega leta je minil kot piš. Pa mi je kljub vsem dnevnim opravkom uspelo ukrasti nekaj minutk zase. In tako je nastala. Prva letošnja. Čestitka. Ali pa voščilnica. Kakor komu drago.

Nič posebnega - nobene komplicirane tehnike, čudnih pripomočkov ali fensi-šmensi materialov in dodatkov, le igranje z vzorčki na drobnih papirčkih - izrezkih iz reklam, revij...
In z malo večjimi barvnimi kvadratki.
In z zlatimi nalepkami - malo za obrobo, malo za dopolnitev...
In z zlato konturo, ki je kvadratke "zašila" v odejico...
Voila.



In bolj kot jo gledam, bolj se mi zdi, da bo nekega lepega dne dobila še kakšen tagec in iskrivo misel na njem...
Ali pa tudi ne - kvadratki se samo delajo, da so kvadratki, zato vsa zadevščina ni ravno "v gridu" - simpatična je pa vseeno, hihihi

Dva bonbončka za poskušino

Letos se bom pa jaz tudi šla - sprva le v obliki sodelovanja, da vidim, če bom sploh znala...

Menda je treba ob objavljenem bonbončku pustiti komentar, v svojem blogu pa link...

Pa naj poskusim...

En bonbonček bo šel v nove roke jutri - ob rojstnem dnevu ga poklanja Maja - Maja, iskrene čestitke in vse lepo tudi tukaj!

Voščilo ob rojstnem dnevu sem pustila na njenem blogu. To znam.

Povezavo na moji strani pa mi je po mukah in težavah tudi uspelo narediti... le da bom do naslednjič verjetno že spet pozabila...
Zato si za opomin puščam tole - na Otoku zakladov je namreč ena koristna tema, ki rešuje prav to težavo :)

In potem sem našla še enega mednarodnega - sline lahko cedim, kajne? Karen ponuja celo bogastvo...
No, tole mi pa ne uspe... Tukaj je naslov: http://charmedcrafts.blogspot.com/2008/12/mega-mega-mega-christmas-blog-candy.html/

Zdaj pa na lov za novimi bonbončki :)

Naj bo pravo!

V poplavi vseh želja za zdravje, srečo, uspeh in vse ostalo, se kar samo od sebe poraja vprašanje - kaj pa, če si tega vendarle ne želim? Kaj, če sem zdrav/a in si zato ne želim zdravja? Kaj, če sem materialno na konju in si ne želim denarja?

Hja, redki so taki, a vseeno...

Konec koncev perfektno zdravje ni pomagalo tistim na Titaniku niti tistim v Challengerju...

In včasih je tablica dobre čokolade vredna več kot zrak, ki ga diham...

Želim - sebi, mojim najbližjim in najdražjim, vsem prijateljem in "prijateljem", bežnim znancem, internetnim prijateljem in tudi popolnim neznancem - naj bo leto 2009 tisto pravo!