Voščilnica z miškom

Še vedno nima pripadajoče kuverte in torej še vedno ni povsem končana, pa vendar!
Mišek Henry je bil pobarvan že prej, manjkal je le impulz za kombiniranje materialov, ki jih imam več kot zadosti doma, pa me to vseeno ne ustavi pred kakšnim novim nakupom...



Mišek je pobarvan s suhimi barvicami in terpentinom (prvi poskus v tej tehniki), sicer gre pa za odtis Whiff of Joy...
Karton in papirji so iz Lidla, štampiljka za ozadje je iz Foliinega kompleta, prav tako blazinica. Tekstilni košček je iz starih zalog "odpadkov, prav tako širok trakec. Ožji trakec je pa odrezan iz kupljenega kolutka. Dodani so še kamenčki in to je to.

Kuverta? Tudi ta se bo zložila. Enkrat.

Čikorja an'kafe

Da je Iztok genij, sem s takimi ali drugačnimi besedami napisala ali rekla že mnogokrat. In čeprav mu nekateri želijo pripisati čudaškost (no ja, glede na to, da bi ponatis njegovih razprodanih cd-jev bil uspešnica, bi na tem mestu morda celo pritegnila), mu genialnosti ni mogoče oporekat...

Včasih se na netu najde kaj simpatičnega. Moja brskanja so odkrila tole: Čikorija an'kafe
Kako zelo sem za časom!!!

Splača se pogledat blog in video zapise, zelo pa mi je všeč melodija, ki jo ura poje - morda kdo ve, če se da takšno uro kupit? Seveda je pa video trailer prvi postanek (omenim za vsak slučaj, da ga kdo ne bi preskočil).

Že kar stara stvar pravzaprav (no ja), a zame odkritje leta.
Kar sem uspela videt, mi je več kot všeč - iskreno upam, da bom čikorijo čimprej videla tudi v celoti!

Bi pa pri taki stvari prav uživala sodelovati, pa tudi, če bi samo kafe kuhala... po želji tud čikoriju!

Zizi-riti

Težko je najti kak podobno simpatičen izraz za te duhovite čestitke.
Naredila sem dve in obe sta poželi odobravanje s strani tistih, ki so ju videli, kot tudi s strani naslovnic, ki sta ju prejeli.

Prva je nastala tale:





V originalu je bila kuverta kožne barve, vendar sem jo pomotoma poslala v tej, rdeči kuverti.. Se zgodi.
Osnova je kupljena v kompletu s kuverto, nato pa izrezana v obliko prikazane čestitke. Čipka je iz papirnega podstavka za pecivo, papir iz Lidlovega kompleta. Šivi so narisani s Sakurinim pisalom. Dodani so še kamenčki in darilce iz pohroščkanega in z rdečo blazinico posenčenega papirčka..

Druga je sledila na terenu.. S sabo sem imela tako malo materiala, da nisem verjela, da bo tako uspešna. Pa se je lepo izteklo.





Osnova je enaka kot pri prvi, le da sem tokrat uspela komplet tudi dati iz rok - sem imela samo to s sabo..
Če se prav spomnim, je rdeč papir iz Mobitelove reklame, srebrnega sem imela pa s sabo (pohroščkan je s Fiskarsovo embosirno ploščo). Štanco mi je posodil nečak, volno odstopila mami. No, tudi lepilo sem si izposodila, sem pa imela s sabo štanco za male srebrne krogce...

Oblika je zagotovo bolj seksi, kot pri prvi, kajne?

Bonbonček

Bolha bo 17. februarja še dodatno razvajala - že tako se njen blog splača dnevno pregledovati, ker ustvarja in ustvarja in ustvarja - in to same lepotičke! Ni čudno, da je njen blog tako dobro obiskan - bonbonček je pa tudi prava zakladnica!
Bolha, iskrene čestitke k dvojnemu praznovanju (pa naj čestitke veljajo tokrat za obiske, za rojstni dan pa ti voščim kasneje!)

Sneži!

Pri nas tudi sneži!
Že od jutra!

Pa je v Ajdovščini to redkost - ponavadi le tisto, kar z Gore prinese vidimo...
Lahko pa gledamo sneg na Goro. In na Čaven. In včasih na Planino - ma tistega hitro pobere.
V Ajdovščini ga pa do belega le vsake toliko zapade...

Zdaj pa sneži! Še vedno.

Dodano v ponedeljek (2. februar) zjutraj:
Ponoči je bila Ajdovščina bela. Dobesedno. Pokrivala jo je snežna odeja.
Potem se je med sneg pomešal dež. Do jutra se je odeja strgala... Vendarle pa je še belo - vsaj po travnikih oz. zelenicah, kjer sicer trava neusmiljeno kuka na plano, pa po avtomobilih in po kakšnih vogalih, kamor je snega napihalo malo bolj na debelo.
Asfalt je siv. In moker.
Piha.
Edino dežuje pa ne več. K sreči.

Fotke? Ne bo šlo - spominska kartica je polna, časa, da bi jo spraznila, nimam, kasneje bo pa prepozno...
Pa saj ni neke zimske idile - ne bo škode.