Ko je milijon krajev, kamor človek zahaja... Milijon del, ki jih rad opravlja... Milijon misli, ki hočejo iz glave... Milijon kotičkov, kjer se nahajajo materiali in raznorazni prpomočki...
Takrat ni druge, kot da se vsi rezultati, vse materializirane ideje razpršijo, razgubijo. Včasih, žal, tudi izgubijo.
In zato je vsake toliko treba v roke vzeti metlo in z njo iz vseh vogalčkov, iz vseh špranj in z vseh milijon planetov na kup pospravit svoje iskrice...
Morda je tak, na pol kisel dan ravno pravi za takšno početje...
Koliko je učinka, je pa seveda že zgodba iz ene druge knjige.
Ni komentarjev:
Objavite komentar