Lahko bi rekla, da je to en zelo potepen stric. Vsepovsod je, a nikoli se zadosti časa ne zadrži pri meni. Hja, razen, ko kje kaj čakam - o ja, takrat pa se usede zraven, prav počasi udobno namesti in čisto, čisto počasi nabaše svojo pipo, pogladi doooolgo sivo brado, zamiži in začne puhat tisti sladek dim...
In tako se zgodi, da mine debele tri mesece od zadnjega prebliska in objave mojih besednih premetavanj...
Pa se je vmes marsikaj zgodilo - mnogo dogodkov, še kako vrednih pozornosti in objave... Pa strička takrat ni bilo mimo. Pač.
In potem mine novih 86400 sekund. In še enkrat toliko. In še enkrat. In še. In še...
Le kolikokrat se bo ta krog še obrnil do takrat, ko mi bo uspelo tole zadevo bolj resno zagrabit za roge?
3 komentarji:
Si kdaj pomislila, da bi se lotila pisanja knjige?
Tvoje pisanje se bere kot ena krasna knjiga!
Lp, Marna
Gordy, ne sekiraj se. G. Cas je muhasto, celo rahlo odljudno bitje. Zato je se toliko bolj veselo takrat, ko ne pride na obisk sam, ampak s sabo pod roko tesno objema še Go. Voljo. In ko zaljubljeno pogledujeta drug proti drugemu nastanejo drobne umetnije, ki izbrisejo vse tisto manjkajoce za nazaj in za naprej :)
LP, tulpika
Tulpika in Marna, hvala vama!
Glede Časa... ja, res je lepo, ko pride v taki luštni družbi :)
Glede knjige pa... hm.. morda bi jo celo znala napisat, ma kaj, ko je prodat zagotovo ne bi znala :)
Objavite komentar